Varnostni svet Združenih narodov je odobril varnostno misijo na Haitiju, s čimer je svetovna organizacija prižgala zeleno luč napotitvi mednarodnih sil s pooblastili za uporabo sile proti tolpam, ki so praktično zasedle prestolnico Port-au-Prince ter terorizirajo prebivalstvo z umori, ugrabitvami za odkupnine in spolnim nasiljem. Najrevnejša država zahodne poloble z 11,5 milijona prebivalci je za pomoč prosila že pred letom dni. »To je žarek upanja za ljudi, ki predolgo trpijo,« je dejal zunanji minister Haitija Jean Victor Geneus.

Resolucijo o napotitvi večnacionalne varnostne podpore so spisali Ekvador in ZDA, podprlo pa jo je 13 članic varnostnega sveta. Vzdržali sta se Kitajska in Rusija z obrazložitvijo, da imata pomisleke glede avtorizacije uporabe sile brez jasnih omejitev, je pa uradni Peking vseeno pozdravil odločitev, ki bi se po njegovem morala zgoditi že prej.

Eden od razlogov, da se ni, je bilo iskanje države, ki bi bila pripravljena voditi misijo, saj bo ta po pričakovanjih nevarna. Potem se je julija prijavila Kenija, ki je ponudila tisoč policistov, nato še nekatere karibske države. Kdaj bodo te sile na Haiti tudi prišle, še ni jasno, kot mogoči datum se omenja januar.

Eden do razlogov za zadržke do nove misije na zahodnem delu otoka Hispaniola je bila prejšnja izkušnja Združenih narodov, ki so leta 2010 po uničujočem potresu posredovali pod vodstvom Nepala, njegovi vojaki pa so na otok prinesli kolero. Umrlo je več tisoč ljudi, svetovna organizacija pa je krivdo priznala šele čez šest let, ko se je opravičil tudi tedanji generalni sekretar Ban Ki Moon.