Da bi izrazili solidarnost in podporo Ukrajini, se je 24 zunanjih ministrov EU včeraj zjutraj nepričakovano pripeljalo z nočnim vlakom v Kijev. Tam so imeli zasedanje sveta EU za zunanje zadeve, sicer neformalno, ki je bilo po besedah zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella sploh prvo takšno zunaj Evropske unije, prvič je potekalo v državi kandidatki za članstvo in prvič v državi, ki je v vojni. Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je pred začetkom pogovorov dejala, da je tudi na tak način treba pokazati Rusiji, da se podpora, ki jo Ukrajini zagotavlja EU, ne bo zmanjšala, čeprav je protiofenziva ukrajinske vojske »počasna«.
Manjkali trije ministri
Sestanka se je udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Dejala je, da si je treba prizadevati za ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in kaznovanje krivcev za vojno. »Slovenija je včeraj postala opazovalka v varnostnem svetu Združenih narodov. Lahko zelo jasno povem, da si bomo prizadevali za dolgotrajen in pravičen mir v Ukrajini ter ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Prizadevali si bomo, da bodo ruski režim in vsi krivci za to vojno odgovarjali,« je rekla ministrica.
V Kijev niso prišli vsi zunanji ministri. Tudi sicer na zasedanjih sveta EU kakšen pogosto manjka. Na tem simboličnem obisku pa jih ni bilo iz Latvije, Poljske in Madžarske. Uradno sta prva dva zbolela, a predvsem Poljska je v zadnjih tednih dramatično poslabšala odnose z Ukrajino. Za madžarsko vlado Viktorja Orbana pa je znano, da je naklonjena Putinu. Navzoč je bil na primer slovaški zunanji minister, ki se bo verjetno poslovil s položaja, potem ko je mandat za sestavo nove vlade včeraj dobil proruski zmagovalec sobotnih volitev Robert Fico.
V EU se bo urilo 40.000 ukrajinskih vojakov
Po koncu dolgega zasedanja je imel Borrell novinarsko konferenco skupaj z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, ki se je tudi udeležil sestanka. Borrell je povedal, da predlaga pomoč v orožju, tudi v modernih letalih in raketah, v vrednosti 5 milijard evrov vsako leto do konca 2027. »Upam, da se bomo o tem dogovorili pred koncem leta,« je dejal. Razkril je še, da se bo v prihodnjih mesecih v članicah Evropske unije z zahodnim orožjem urilo 40.000 ukrajinskih vojakov. Edini mirovni načrt, o katerem se lahko razpravlja, pa je tisti, ki ga je predlagal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je rekel. S tem je Borrell zavrnil mirovne predloge Kitajske in afriških držav.
V Kijevu so veseli tega obiska, toliko bolj, ker je zaradi proračunskih težav ZDA pod vprašajem pomoč v orožju te daleč najpomembnejše zaveznice Ukrajine. Očitno so se poslabšali tudi odnosi s Poljsko, volilna zmaga Fica obeta še eno do pomoči Kijevu zadržano vlado poleg madžarske.
Zagristi v boj proti korupciji
Zelenski je zunanjim ministrom dejal, da je ukrajinska zmaga odvisna od sodelovanja Evropske unije. Vsekakor so govorili o pomoči v orožju za Ukrajino, zlasti o nujnosti, da se okrepi protizračna obramba pred zimo, saj bo Putin spet napadal elektrarne in sisteme za gretje. »Ukrajina potrebuje načrt protizračne obrambe za zimsko zaščito generatorjev in preskrbe z energijo,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.
Razpravljali so tudi o prihodnjem članstvu Ukrajine v EU. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je nadaljnje sodelovanje med Ukrajino in EU pogojeval z reformami na področjih boja proti korupciji in sodstva. »Korupcija je strup za vsako investicijo ob obnovi Ukrajine,« je dejal novinarjem.
Pogovor je potekal tudi o tem, kako države tretjega sveta prepričati, da bodo podprle mirovni načrt predsednika Zelenskega. Fajonova želi, da bi pri tem Slovenija pomagala v varnostnem svetu ZN.
