Kljub nevihtam in obilici dežja v prejšnjem tednu, ki je poplavil več delov porumenele Anglije, je v njenih devetih regijah še vedno »uradna« suša, ki so jo razglasili med rekordnim vročinskim valom v drugem tednu avgusta. Sušo na Otoku definirajo kot »dolgotrajno obdobje nenavadno majhne količine padavin, ki povzroči pomanjkanje vode«. V regijah, v katerih uradno razglasijo sušo, ne smejo na primer zalivati vrtov ali prati avtov s cevmi.
Vse vodne družbe so porabnike vsepovsod pozvale, naj varčujejo z vodo. Neuradno ljudi pozivajo, naj ne izplakujejo stranišč po mali potrebi, ampak samo po veliki. Najbrž si je težko predstavljati, da je na pregovorno deževnem Otoku pomanjkanje vode. Lažje si je to predstavljati, če vemo, da zaradi skopuškega vlaganja vodnih družb v zastarelo infrastrukturo kar naprej pokajo cevovodi, zaradi česar gre v izgubo okoli dve milijardi in pol litrov vode na dan, kar je najmanj škandalozno. Zaradi počenih cevi je bilo v preteklih dneh poplavljenih več delov Londona in Anglije. Zaradi nenadne obilice dežja so vodne družbe, ki so tudi lastnice kanalizacije, prejšnji teden v morje izpustile tako veliko nepredelanih odplak, da so na več kot petdesetih otoških plažah kopalce pozivali, naj ne gredo v morje zaradi nevarne stopnje onesnaženosti. Po zadnjih celoletnih podatkih so vodne družbe v letu 2020 onesnažile morje in reke z nepredelanimi odplakami več 400.000-krat. Tudi ta škandal se iz leta v leto povečuje: v letu 2019 so to naredile 202.864-krat. Izgovor je vedno enak – prelivanje zaradi veliko dežja v kratkem času, ki mu sistem ni kos.
Privatizacija vode je bila organizirana prevara
Izvirna krivka za vse probleme z vodo je divja privatizacija vode ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja (1989), za katero je poskrbela desničarska privatizacijska ikona in prva britanska premierka Margaret Thatcher. Železna lady je sprožila ne samo množično privatizacijo (poleg vode tudi elektrike, plina, železnic …), ampak tudi pohlep. Ne samo v vrhu vodnih družb, ampak v družbi nasploh. Profesor ekonomije in politike Jonathan Portes, ki je leta 1989 kot državni uradnik sodeloval pri oblikovanju načrta privatizacije vode, zdaj pravi, da je bila to organizirana prevara davkoplačevalcev, ki je prinesla bogastvo peščici največjih od dobrih 400.000 Otočanov, ki so lahko kupili delnice. Zanje se je prijavilo 2,5 milijona ljudi, privatizacijo pa je Thatcherjeva izpeljala, čeprav je bila orjaška večina Otočanov proti.
Britanci, ki so se jezno spraševali, kam gredo orjaški dobički vodnih družb in zakaj ne gre vsaj del v posodobitev infrastrukture, so v teh dneh dobili odgovora, ki sta jih še bolj razjezila in okrepila zahteve po nacionalizaciji vodne industrije. Tako jo imenujejo, čeprav ta ne proizvaja vode, ampak si je prilastila skupno naravno bogastvo. Na dan je prišlo, da so si direktorji 22 vodnih družb lani, ko so te imele 3,2 milijarde evrov dobička, povišali plače za 21 odstotkov. Pa tudi, da so ti gospodje lani skupno zaslužili dobrih 46 milijonov evrov: 24,8 milijona s plačami in 14,7 z nagradami. V povprečju so pospravili po 2,1 milijona evrov na leto. Šest najbolje plačanih je v zadnjih šestih letih zaslužilo skupno več kot 82 milijonov evrov; v povprečju po dobrih trinajst milijonov. Večina Otočanov si medtem zaradi visoke letne inflacije (10,1 odstotka v juliju) in velikega padca realnih plač (3 odstotke samo v lanskem zadnjem četrtletju) iz meseca v mesec bolj zateguje pas. Milijoni Angležev sredi vsesplošne draginje vse težje plačujejo tudi vse dražjo vodo, ki se draži samo zato, da lahko vodne družbe delničarjem izplačujejo orjaške dividende. Na dan je prišlo, da so vodne družbe od leta 1991 do zdaj, v tridesetih letih, delničarjem izplačale za več kot 67 milijard evrov dividend. V povprečju po 2,36 milijarde na leto, odkar je bila voda privatizirana.
Velika večina Angležev (63 odstotkov) zdaj zahteva nacionalizacijo vode. Poznavalci si izračunali, da bi, če bi voda pripadala vsem in bila namenjena ljudem, ne pa dobičku, privarčevali okoli tri milijarde evrov na leto, kar bi znižalo položnice za vodo za četrtino.
