Zaskrbljenost, obsodbe in pozivi, naj se Rusija vrne k sporazumu o izvozu ukrajinskih žit. Tako so se na odločitev Moskve odzvali mnogi evropski zunanji ministri na današnjem zasedanju, kjer so razpravljali tudi o uresničevanju junijske zaveze držav članic o dolgoročni finančni pomoči za ukrajinsko oborožitev in urjenje vojakov. Urad visokega predstavnika za zunanje odnose EU Josepa Borrella je tako pripravil načrt za zagotovitev dvajset milijard evrov pomoči v naslednjih štirih letih, od tega pet milijard prihodnje leto. Razprava med državami članicami se je danes sicer šele dobro začela. Zunanji ministri EU pa so tudi podaljšali obstoječe sankcije proti Rusiji za še šest mesecev.
Načelna podpora Slovenije
Evropska unija pomoč Ukrajini za nakup orožja trenutno zagotavlja preko evropskega mehanizma za mir. Tako ji je od začetka vojne februarja lani namenila več kot pet milijard evrov. A denarja v skladu zmanjkuje, članice EU pa ga morajo sproti polniti iz evropskega proračuna. Očitno pa namerava evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) vztrajati pri zagotavljanju pomoči Ukrajini preko tega mehanizma in ne razmišlja o vzpostavitvi novega. Tako je vsaj danes pojasnil Borrell.
Mehanizem naj bi predstavljal neke vrste dolgoročno varnostno jamstvo Evropske unije Ukrajini. Ali bodo morale države vanj prispevati tudi svoja, ne le evropska sredstva, še ni povsem jasno. Kot je po zasedanju zunanjih ministrov, kjer je bilo veliko različnih stališč glede predloga EEAS, povedala zunanja ministrica Tanja Fajon, Slovenija zamisel načeloma podpira. Vendar pa je bila današnja razprava šele prva. Kaj več naj bi bilo znanega na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov avgusta, evropski voditelji pa naj bi odločitev o skladu in njegovi obliki sprejeli do konca leta. »Razprava ni bila enostavna. Številke tudi še niso povsem jasne,« je dejala Fajonova in dodala, da bo tudi Slovenija morala premisliti o sodelovanju v tem skladu.
Previdnost pri podpori zamisli je nakazala tudi Nemčija. Zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da je pomoč Ukrajini logično in smiselno povezati z drugimi dejanji, ki se pripravljajo preko Nata in skupine G7. Ne zadostuje zgolj, da se določi kar neke vsote denarja, je pristavila.
Na Črnem morju vse bolj napeto
Rusija je medtem danes že tretji dan napadala ukrajinska pristanišča in tamkajšnja skladišča žita. Moskva je tudi opozarjala ladje, ki so kljub izteku dogovora, ki je zagotavljal varno plutje ladij z žitom, poskušale priti do ukrajinskih pristanišč in iz njih, da jih bodo razumeli kot plovila z vojaškim tovorom, države, pod katerih zastavami plujejo, pa kot sovražne države. Za Washington je bilo to svarilo znak, da bi utegnila Rusija te ladje napasti.
Črno morje tako vse bolj postaja novo območje potencialnega spopada med Ukrajino in Rusijo. Kijev je sporočil, da bo tudi Ukrajina ruske ladje, ki bodo na poti proti ruskim ali zasedenim ukrajinskim črnomorskim pristaniščem, začela obravnavati kot ladje, ki tovorijo orožje. Hkrati so precej jasno nakazali, da bi ruske vojaške ladje lahko čakala podobna usoda kot križarko Moskva, ki so jo potopili lani.
