Pred obalami Italije in v njenih pristaniščih se v teh dneh kaže podoba migracijske politike nove, skrajno desne vlade premierke Giorgie Meloni, ki se zavzema za ostrejši nadzor zunanjih evropskih meja in za konec nezakonitih migracij v Italijo, češ da tihotapci ljudi ne bodo določali, kdo bo stopil na njeno ozemlje. Štirim ladjam nevladnih humanitarnih organizacij s skupaj 900 osebami na krovu, ki so v mednarodnih vodah reševale migrante, tako sprva več dni niso dovolili priveza v italijanskih pristaniščih.
Koalicijska vlada strank Bratje Italije, Liga in Naprej Italija je drugim članicam Evropske unije sporočila, naj rešene migrante sprejmejo tiste države, pod zastavami katerih plujejo humanitarne ladje. Italijanski pritisk na članice EU se je tako dogajal le na plečih tistih migrantov, ki jih rešijo ladje humanitarnih organizacij – takšnih je po ocenah 15 odstotkov. Preostalo veliko večino namreč pred valovi Sredozemlja rešijo italijanska mornarica, obalna straža in komercialne ladje.
Humanitarci po pomoč sodišča
Položaj je bil tokrat nevzdržen predvsem na ladji Humanity 1, ki je plula pod nemško zastavo in je od druge polovice oktobra naprej zaman zaprošala italijanske oblasti za dovoljenje za privez v enem od pristanišč na jugu. Prejšnji konec tedna ga je le dobila, ko je posredovala tudi nemška vlada in Italijo zaprosila za nudenje humanitarne pomoči rešenim ljudem. A ko je ladja priplula v sicilijansko Catanio, so oblasti izkrcanje dovolile 144 ženskam in otrokom, 35 moških pa je moralo ostati na ladji. Tej so potem ukazali zapustiti italijansko teritorialno morje.
Podobna usoda je doletela tudi drugo od skupaj štirih ladij, ki so v teh dneh pred italijanskimi obalami čakale na dovoljenje za privez. Moškim z ladje Geo Barents, ki jo upravlja organizacija Zdravniki brez meja, niso dovolili izkrcanja, tako da tudi niso mogli vložiti prošnje za azil. Predstavniki obeh organizacij zdaj poskušajo izkrcanje moških in in možnost, da le-ti vložijo prošnje za azil, doseči s pritožbo na sodišču, kjer tudi oporekajo ukazu vlade, naj ladje zapustijo italijanske teritorialne vode še pred dokončanjem reševalne operacije.
Ob stopnjevanju pritiska na uradni Rim tako s strani komisariata za begunce Združenih narodov kot humanitarnih organizacij je vlada potem toliko popustila, da je ladji Rise Above včeraj dovolila privez v Kalabriji in izkrcanje vseh 89 rešenih migrantov, tudi moških. Po razlagi vlade so to zdaj dopustili zato, ker da je šlo za klasično operacijo reševanja na morju.
Nadaljevanje že videne politike
Zdajšnjo zaostreno migracijsko politiko Rima je že pozdravil madžarski premier Viktor Orban. Ni pa nova, z njo je v drugačni preobleki začel nekdanji notranji minister Marco Minniti v vladi Paola Gentilonija. Ta je leta 2017 z libijskimi oblastmi dosegel dogovor, da bo njihova obalna straža v zameno za italijansko finančno pomoč ladjam tihotapcev z ljudmi preprečevala izplutje iz Libije ali pa jih prestrezala in vračala na libijsko ozemlje. Politiko zaostrovanja je nadaljeval vodja Lige Matteo Salvini, ko je v vladi Giuseppeja Conteja vodil notranji resor. Takrat je zaprl italijanska pristanišča za humanitarne ladje. Podobne politike se sedaj loteva nova vlada, v kateri je notranji resor pripadel nekdanjemu šefu Salvinijevega kabineta Matteu Piantedosiju.
Takšen pristop podpira tudi Melonijeva, ki je med volilno kampanjo napovedovala zaostritev migracijske politike, z uvedbo blokade v Sredozemskem morju in zavzemanjem za vzpostavitev centrov za registracijo azilantov že na afriških tleh. S takšnimi zamislimi se je sicer nekaj časa spogledovala tudi Evropska unija. Pri tem pa prepoved ladjam z rešenimi migranti, da bi vplule v pristanišča, pomeni kršitev mednarodnega prava, enako kot zavračanje oziroma onemogočanje vlaganja prošenj za azil.
