Kdo je 45-letna Giorgia Meloni? Menda bomo v tem letu odkrili, ali je res dedinja fašizma ali pa le konservativna političarka (»Bog, družina, domovina«), kot trdi zase tedaj, ko ni s svojimi privrženci s skrajne desnice. Prav tako še ni povsem jasno, ali se bo v EU povezovala s Poljsko in Madžarsko ali pa se bo priključila zmernim proevropskim konservativnim strankam. Vsekakor je po veliki zmagi na septembrskih parlamentarnih volitvah prva italijanska premierka. Sama kot nasprotnica feminizma zase sicer pravi, da je »predsednik vlade«.
Nekako predstavlja nov poskus Italijanov, da bi po Silviu Berlusconiju, Matteu Renziju, Gibanju petih zvezd in Matteu Salviniju našli politika oziroma zdaj političarko, ki bi državo potegnila iz več kot 20 let trajajoče gospodarske stagnacije in nazadovanja v času globalizacije. Pri sebi pa najbrž svoj prevzem oblasti razume tudi kot sladko maščevanje tistih, ki so bili poraženci v drugi svetovni vojni in potem zapostavljeni.
Pred preizkusi doma in v tujini
Sama Melonijeva se distancira od fašizma. Prav tako poskuša čim bolj spoštovati proračunske omejitve, ki jih nalaga Bruselj, in s tem nadaljuje politiko prejšnjega premierja Maria Draghija. V to je prisiljena, ker bo Italija od EU dobila vsega skupaj 200 milijard evrov pomoči v programu okrevanja po pandemiji in ker samo tako lahko ohranja nizke obresti za velikanski italijanski dolg. Proračun je oklestila predvsem z zmanjšanjem socialnih izdatkov in podpore za brezposelne, zmanjšanje davkov pa je manjše, kot je obljubljala pred volitvami. S sredstvi, ki so na razpolago, poskuša predvsem ublažiti hudo energetsko krizo. Letos naj bi bil proračunski primanjkljaj 4,5 odstotka BDP, gospodarska rast pa naj bi bila zelo nizka, morda je sploh ne bo.
Draghijevo politiko nadaljuje tudi s tem, da podpira Ukrajino, tudi s pošiljkami orožja. Drugače kot njena koalicijska partnerja Berlusconi in Salvini ni naklonjena Putinu.
Vendar bi se Melonijeva kmalu znova lahko zapletla v spor s Francijo zaradi migrantov. Melonijeva ne dovoli ladjam z migranti, da bi pristale na italijanski obali. Pred novim letom pa je sprejela nova pravila, s katerimi omejuje delo humanitarnim ladjam in nevladnim organizacijam pri reševanju migrantov na morju. Kapitanom grozi do 50.000 evrov kazni.
Večja priljubljenost kot pomoč pri ustavnih reformah
Glede na to, da na začetku vladanja predstavlja nekakšno svežino, se priljubljenost Melonijeve povečuje in njene Brate Italije, ki so septembra na volitvah dobili 26 odstotkov glasov, podpira po zadnjih anketah že okoli 30 odstotkov volilcev.
Vse večjo priljubljenost poskuša Melonijeva izkoristiti, ko skuša v javni razpravi uveljaviti svoje poglede na ustavno reformo, o kateri naj bi parlament začel postopek poleti. Zavzema se namreč za francoski predsedniški sistem, a za to vsaj za zdaj nima potrebne dvotretjinske podpore. Sicer je italijanski nestabilen parlamentarni sistem v veliki meri odgovor na Mussolinijev prevzem oblasti pred sto leti.
