Medtem ko se demokrati pripravljajo na konvencijo stranke prihodnji teden v Chicagu, se njihova predsedniška kandidatka Kamala Harris tja odpravlja s solidno popotnico v javnomnenjskih raziskavah. Nazadnje so ji v anketi New York Timesa namerili štiri odstotke prednosti pred republikanskim tekmecem Donaldom Trumpom v vseh treh zveznih državah, kjer praktično mora zmagati, če želi doseči zgodovinsko prelomnico in postati prva ženska na čelu ZDA. Njena prednost v Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu sicer ostaja znotraj statistične napake, a pomembneje za stranko je, da so se številke očitno obrnile z odstopom predsednika Bidna od kandidature. Tik preden je 21. julija to storil, je v vseh treh zveznih državah zaostajal za Trumpom, enako kot v Nevadi, Arizoni in še kje, kjer je tudi tesno in se demokrati nadejajo zmage.
Pensilvanija, Michigan in Wisconsin pa so zanje najpomembnejše zvezne države. So del tako imenovanega modrega zidu (barva demokratov je modra), kjer so od začetka 90. let tradicionalno zmagovali vse do leta 2016, ko je ta zid uspelo razbiti Donaldu Trumpu, ki je na tak način porazil Hillary Clinton. Prek teh držav torej pelje najlažja pot do zmage obeh, čeprav so tudi druge kombinacije.
Kramljanje Muska in Trumpa
Pri demokratih so trenutno sredi renesanse, ker je Harrisova prinesla nov zagon in energijo v stranko, potem ko je vse več njenih članov menilo, da so z Bidnom kot kandidatom na poti v poraz. Zdi se, da Trumpov štab ni računal na takšen obrat pri tekmecih in se zdaj odziva svoj značilen način. Ko je bil kandidat še Biden, je bil relativno discipliniran v svojih nastopih, po prihodu Harrisove pa so se začeli napadi, ki so škodovali bolj njemu kot njej. Nekaj republikanskih veljakov je denimo namigovalo, da je Harrisova prišla tako daleč samo zaradi rasnih kvot, Trump pa je rekel, da se je Harrisova pred nekaj leti nenadoma odločila postati temnopolta, medtem ko naj bi pred tem ves čas poudarjala svoje indijske korenine (njena mati je iz Indije, oče z Jamajke). Trump obtožuje demokrate, da so izvedli strankarski »udar«, ko so po odstopu Bidna na hitro izvolili Harrisovo za svojo predsedniško kandidatko, kar tudi kaže, da mu kot nasprotnica očitno ne ustreza.
Rahli medeni tedni Harrisove bodo po demokratski konvenciji sicer minili, sploh ko bodo republikanci ugotovili, kakšne vrste napadi nanjo so najučinkovitejši. Vsebinsko gledano so ji takoj očitali, da je skrajna liberalka, da se ne bi znala postaviti dovolj trdno za Ameriko v svetu ter da je bila v Bidnovi administraciji odgovorna za mejno vprašanje, ki ga izpostavljajo kot enega Bidnovih največjih neuspehov.
Trump je imel medtem v ponedeljek precej odmeven pogovor na družbenem omrežju X z njegovim lastnikom, najbogatejšim zemljanom Elonom Muskom, ki je Trumpovo kampanjo tudi podprl. Prijateljsko sta kramljala in se v večini stvari strinjala, dogodek pa je zaznamovala znatna zamuda zaradi tehnične napake. Ni bila prva ob takšni priložnosti. Floridski guverner Ron DeSantis je svojo kasneje neuspelo predsedniško kandidaturo maja lani uradno napovedal na platformi X, pa je prišlo do težav s prenosom v živo. V štabu Harrisove so se potem norčevali, da sta Musk in Trump »vase zagledana bogataša, ki bosta prodala srednji razred in ki v letu 2024 ne znata organizirati spletnega prenosa v živo«, poudarili pa tudi Trumpovo izjavo, da segrevanje ozračja ni tak problem in da bi naraščanje gladine morja pomenilo več obmorskih zemljišč.
