Nova evropska komisija in novi predsednik evropskega sveta sta danes tudi formalno nastopila mandat ter takoj nenapovedano obiskala Kijev. »Prišli smo, da pošljemo jasno sporočilo: stojimo ob strani Ukrajine in ji še naprej nudimo našo polno podporo. Zmagati mora mir, invazija pa mora doživeti poraz,« je dejal novi predsednik evropskega sveta Antonio Costa. V ukrajinsko prestolnico je potoval skupaj z visoko predstavnico za zunanje in varnostne zadeve v novi evropski komisiji Kajo Kallas ter s komisarko za širitev Marto Kos, ki je v komisiji na čelu prizadevanj za podporo Ukrajini. »Hočemo, da Ukrajina v tej vojni zmaga,« je dejala Kallasova. Marta Kos je ob srečanju trojice z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in nekaj člani ukrajinske vlade dejala: »Obljubljam, da bom storila vse, kar je v moji moči, da vas pripeljem do ciljne črte pogajalskega procesa.«
Ukrajina je pristopna pogajanja z EU formalno začela junija, ni pa še odprla nobenega pogajalskega poglavja. Costa je v Kijevu izrazil upanje, da se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta. Dejal je tudi, da se bo Zelenski udeležil vrha voditeljev Evropske unije čez dobra dva tedna v Bruslju, ki bo prvi pod vodstvom Coste, ki je danes napovedal tudi nadaljevanje prizadevanj za sprejetje petnajstega paketa sankcij EU proti Rusiji in 1,5 milijarde evrov mesečne pomoči Unije Ukrajini.
Za Zelenskega zdaj pomembnejši Nato
Zelenski je dejal, da vojna ne poteka samo proti Ukrajini, ampak vsej Evropi, in da jo je treba čim prej pravično končati. Bolj kot EU pa je zanj zdaj v ospredju zveza Nato. Očitno je, da spreminja svoja stališča ali vsaj javne izjave zaradi prihajajoče nove ameriške administracije in ruskega napredovanja na terenu. V teh dneh je v pogovoru za Sky News dejal, da bi bil pripravljen na rešitev, po kateri bi Ukrajino v okviru njenih mednarodno priznanih meja povabili v zvezo Nato, njegova varnostna jamstva pa bi veljala samo za ozemlje pod nadzorom ukrajinske vojske, medtem ko bi si za vrnitev preostalih prizadeval po diplomatski poti. »Če hočemo končati vročo stopnjo vojne, bi morali dati pod Natov varnostni dežnik ozemlja pod našim nadzorom. To moramo narediti, in to hitro. Potem pa lahko Ukrajina dobi nazaj preostale dele svojega ozemlja po diplomatski poti,« je dejal Zelenski v pogovoru za britansko televizijo.
To je prvič od začetka vojne, da je ponudil pristanek na rešitev, po kateri bi Rusija imela nadzor nad delom ukrajinskega ozemlja, čeprav formalno ne bi bil njen. S takšnim stališčem sledi idejam posebnega odposlanca bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo Keitha Kellogga, le da slednji ob tem ni govoril o članstvu Ukrajine v zvezi Nato, ampak o zamrznitvi te opcije.
Zelenski je tudi dejal, da naj ZDA prepričajo evropske države, skeptične do ukrajinskega vabila v Nato, in ocenil, da se s tem zelo mudi, s čimer povečuje pritisk na Bidnovo vlado pred njenim odhodom s položaja. Ker je težko pričakovati, da se bo to res zgodilo hitro, gre po ocenah poznavalcev tudi za pritisk na Nato, naj ponudi kakšno varnostno alternativo.
Borrell opozarja
Estonka Kaja Kallas, ki je bila danes tudi v Kijevu, je na položaju nasledila Španca Josepa Borrella. Ta je ob odhodu s položaja dejal, da EU nima občutka o nujnosti ključne pomoči Ukrajini v času, ko ruska vojska napreduje, in o resnosti »nevarnosti ruskega ekspanzionizma za vso Unijo«, kot je rekel v pogovoru s predstavniki nekaterih evropskih medijev. »Prišli smo do točke preloma. Zdaj je trenutek, ko se morajo članice odločiti: gremo in podpremo (Ukrajino). Njen položaj na fronti ni dober,« je dejal Borrell.
