V ponedeljek je skupina modrih čelad na severovzhodu Malija v regiji Kidal iskala mine, ko je ob avtocesti razneslo podtaknjeno eksplozivno napravo. Umrli so štirje pripadniki mirovnih sil OZN. Skupno se je število žrtev misije Minusma, s katero od leta 2013 poskušajo pomagajo stabilizirati razmere v Maliju, ki je pod udarom džihadistov, Francozi pa so se letos umaknili, povzpelo na 292. »To je samo zadnji incident v že tako zelo težkem okolju za mirovne sile OZN. Samo letos jih je bilo v sovražnih dejanjih v Maliju ubitih dvanajst,« je dejal tiskovni predstavnik svetovne organizacije Stephane Dujarric.
Po številu mrtvih je misija v Maliju po podatkih OZN tretja najbolj smrtonosna od več kot sedemdesetih v zgodovini svetovne organizacije. Če ne štejemo zelo smrtonosne korejske vojne, ki bolj kot na misijo OZN spominja na Natovo posredovanje v Afganistanu, potem je bilo v vseh misijah do vključno avgusta mrtvih 4245 modrih čelad, navaja OZN.
Najbolj smrtonosna misija
Ustanovitev mirovne misije odobri varnostni svet s sprejemom resolucije. Mirovna misija deluje v skladu s tremi temeljnimi načeli: soglasjem vseh vpletenih strani, neodvisnostjo in neuporabo sile razen za samoobrambo in v bran mandata misije, navaja OZN. Prvo takšno misijo je varnostni svet odobril leta 1948, ko je poslal majhno število vojaških opazovalcev svetovne organizacije spremljat spoštovanje premirja med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi.
Prav tam še vedno deluje tudi misija, ki je vzela največ življenj. Za nadzor umika Izraela iz Libanona in varovanje južne libanonske meje so leta 1978 ustanovili misijo Unifil. V 44 letih je bilo tam v posamičnih incidentih ubitih 325 vojakov, največ irskih (47), sledijo francoski (37), vojaki s Fidžija (35), iz Gane (31), Nepala (28), Norveške (21) in tako naprej. Največkrat je šlo za žrtve podstavljenih min, veliko modrih čelad je umrlo v napadih krščanskih milic in Izraelcev, manj v napadih Palestincev in Hezbolaha.
Druga najbolj smrtonosna je bila misija Unamid v Darfurju, torej v zahodnem Sudanu, ki je delovala v letih 2007–2021. Modre čelade naj bi tam varovale prebivalce pred sudanskim režimom. Vseh smrtnih žrtev je bilo 295, največ iz Nigerije (37), Ruande (30), Etiopije (26) in Sudana (16). Pogosto je šlo za napade iz zasede.
Veliko žrtev tudi v Unproforju
Četrta najbolj smrtonosna je mirovna misija ZN Monusco, ki naj bi od leta 1999 zagotovila konec državljanske vojne v Demokratični republiki Kongo. Tam je bilo doslej, pogosto zaradi zased milic, med mirovnimi silami 251 smrtnih žrtev. Skoraj enako število, in sicer 249, je bilo ubitih modrih čelad med prvo misijo ZN v istem Kongu v letih 1960–1964, ko je nasilne smrti končal tudi demokratično izvoljeni premier Patrick Lumumba.
Za Unprofor pravzaprav ni presenetljivo, da je šesti na črnem seznamu smrtnih žrtev med modrimi čeladami, saj je deloval v letih 1992–1995 na vojnih območjih Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Ta misija je razvpita tudi po tem, da ni bila zmožna zaščititi Srebrenice. Leto 1993 je bilo najbolj smrtonosno za modre čelade, takrat jih je umrlo 252. V zadnjih letih so v OZN okrepili postopke za zagotavljanje varnosti in v letu 2020 denimo našteli »samo« trinajst smrtnih žrtev zaradi sovražnih dejanj, zaradi katerih na misijah umre približno četrtina pripadnikov mirovnih sil (glavni razlog so bolezni, nato nesreče).
V dvanajstih delujočih mirovnih misijah sodeluje skupno 86.863 pripadnikov, od tega je približno 12.000 civilistov, drugi pa so v uniformah in prihajajo iz 121 držav, navaja OZN. V Evropi delujeta dve misiji, na Kosovu in Cipru.
