Francoski predsednik Emmanuel Macron, na katerega se je ob koncu tedna usul plaz kritik zaradi njegove izjave, da Evropa glede politike do Tajvana ne bi smela slediti ZDA, je v torek med obiskom na Nizozemskem predstavil vizijo krepitve suverenosti Evropske unije. Za predstavitev svoje doktrine ekonomske varnosti stare celine si je izbral Nizozemsko, tesno zaveznico Pariza pri iskanju vseevropske podpore novi industrijski politiki EU, katere predlog je pred tedni predstavila evropska komisija.
Konkurenčnost za suverenost
Macron se je v Haagu, kjer je mislec Baruch Spinoza že v 17. stoletju razmišljal o suverenosti, spominjal začetkov svoje ideje na to temo izpred šestih let, ko jo je predstavil na pariški univerzi Sorbona. Čeprav je bil že takrat deležen zamahovanja z roko, češ da gre za francosko idejo in zgolj za govor, je Macron še danes prepričan, da je imel prav. Da gre Evropa po poti suverenosti, sicer kažejo številne politike, ki jih je EU sprejela v času pandemije in ruske agresije na Ukrajino, zato da bi bila manj odvisna od drugih, je poudarjal francoski predsednik. Prav ta dva dogodka je Macron v torek opisal kot budnico za Evropo. »Identiteta in suverenost sta prepleteni,« je dejal in pojasnjeval, da mora biti Evropa kot suverena tvorba sposobna izbirati partnerje ter določati lastno prihodnost.
Nadaljevanje evropske suverenost se mu zdi zdaj ključno, kot naslednjo epizodo te suverenosti pa je opredelil ekonomsko-varnostno doktrino, ki po njegovi oceni temelji na petih stebrih. Najpomembnejši je večja konkurečnost Evrope. Brez nje – torej tega, da Evropa proizvaja najboljše – ni mogoče ščititi evropskega modela, pravi. Za večjo konkurenčnost in za to, da Evropa ostane celina proizvodnje, pa so potrebne reforme, inovacije, dobra delavska zakonodaja. Kot drugi pomembni steber je opredelil oblikovanje ustreznih industrijskih politik. Kot preostale stebre ekonomske varnostne doktrine je naštel zaščito evropskih interesov z blokiranjem tujih prevzemov strateške infrastrukture, recipročnost omejitev v prostotrgovinskih sporazumih ter krepitev mednarodnega sodelovanja za krepitev multilateralizma. S takšnim celovitim pristopom je mogoče zaščititi delovna mesta in evropski model, se soočiti s podnebnimi spremembami in postati suveren, je prepričan Macron. »To je ključno v našem času, kjer se gospodarstvo uporablja kot orožje,« je dejal.
Kritike zaradi izjav o Tajvanu
S svojo vizijo je v nekoliko drugačno luč postavil kritike minulih dni zaradi izjave o evropski politiki do Tajvana, ki jo je dal po obisku Kitajske. »Najhuje bi bilo misliti, da moramo Evropejci pri tem vprašanju samo slediti drugim in se zgledovati po ameriški politiki in kitajskih pretiranih odzivih,« je bila Macronova izjava, ki je naletela na ostra nasprotovanja v delu evropske politike. Macron je v intervjujih po obisku na Kitajskem sicer tudi dejal, da se mora Evropa prebuditi in da ne more svoje politike na vseh celinah prilagajati drugim.
Najostreje se je odzval nemški poslanec CDU Norbert Röttgen, ki je dejal, da je Macron spremenil svoje potovanje na Kitajsko v oglaševalski uspeh za kitajskega predsednika Xija in v politični neuspeh za Evropo. »Francoski predsednik se vse bolj izolira v Evropi, slabi Evropsko unijo in deluje proti temu, kar je v Pekingu dejala predsednica evropske komisije,« je bila Röttgenova ocena. Njegova kritika je letela predvsem na to, da naj bi se izjave Macrona in predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen med nedavnim obiskom v Pekingu razlikovale, predvsem glede Tajvana. Direktor poljskega inštituta za mednarodne odnose Slawomir Debski pa je izjave francoskega predsednika komentiral z besedami: »Možganska smrt se je nekje zgodila, brez dvoma,« s čimer je meril na Macronovo izjavo iz leta 2019 o možganski smrti zveze Nato. x
