Po podatkih ministrstva za šolstvo se je na prvi dan pouka v ponedeljek 298 učenk v osnovnih in srednjih šola pojavilo v abaji. Gre za žensko oblačilo iz severne Afrike, ki je od lani v modi med dekleti iz revnih francoskih predmestij. Ker pokriva vse telo razen obraza in spodnjega dela rok, z njim nekatere najstnice skrijejo svoje obline. A omenjenih 298 učenk ni upoštevalo nedavne prepovedi vlade predsednika Emmanuela Macrona, ki izhaja iz prepričanja, da gre pri abajah za izražanje pripadnosti islamu, kar je v nasprotju z laičnostjo javnih šol.
Široka podpora prepovedi
Od 298 jih 67 ni hotelo sleči abaje, zato jih je šola poslala domov in navezala stik s starši. Odpora je torej malo in zagovorniki strogega laicizma govorijo o »zmagi Republike nad islamizmom in influencerji na spletu«, »zmagi zakona države nad božjim zakonom«. Ogorčeni pa so, ker po arabskih državah francosko vlado znova napadajo kot rasistično, podobno kot leta 2004 ob prepovedi zakrivanja las in vratu v šolah.
Po pisanju pariškega dnevnika Le Monde je prepoved abaje v javnih šolah tudi odgovor vlade na pogoste kršitve laičnosti, kar se zgodi že, če učenka noče v bazen. Menda je zakon predvsem delo ambicioznega 34-letnega novega ministra za šolstvo Gabriela Attala. Macron ga je imenoval julija namesto temnopoltega Papa Ndiayeja, ki je glede abaj odločitev prepuščal ravnateljem šol. Prepoved teh oblačil pa po zadnji anketi IFOP podpira 81 odstotkov Francozov.
Med strankami na levici prepoved abaje podpirajo socialisti in komunisti. Proti je radikalno leva Nepokorjena Francija (LFI) Jean-Luca Mélenchona, ki vlado obtožuje, da odvrača pozornost od pravih problemov Francije, kot sta nizka bralna pismenost in slabo pisno izražanje francoskih šolarjev. »Če prižgete televizijo ali odprete časopis, bo zdaj, ko je prvi teden pouka, govor predvsem o abaji, kar je zamegljevanje realnosti,« je dejala ugledna političarka iz LFI Clémentine Autain. Prepričana je, da je abaja le ženska obleka in nič več.
Proti prepovedi abaje so v Saint-Denisu, enem največjih revnih predmestij, ki so neke vrste geti za potomce priseljencev iz islamske Afrike, stavkali učitelji, deloma pod vplivom LFI. Tudi zaradi britanske strpnosti do muslimanov, ki bi bila lahko zgled Franciji, stavkajoči menijo, da gre za islamofobno politiko vlade. Le Monde pa v tej obtožbi vidi dokaz, da je abaja versko oblačilo.
Sledijo še šolske uniforme?
S prepovedjo abaje so zlasti zadovoljni na skrajni desnici. »Končno poslušajo Nacionalni zbor. Končno se uveljavlja tisto, kar zahtevamo kot laičnost države, da bi ustavili ofenzivo islamistov,« pravi govornik Nacionalnega zbora Laurent Jacobelli. Ta naj bi se denimo kazala v tem, da naj bi imeli nekateri učitelji, zlasti pri zgodovini, težave zaradi pripomb muslimanskih učencev, ki med drugim ne verjamejo francoski interpretaciji alžirske vojne (1954–1962). Vsekakor gre v primeru zanikanja holokavsta in Darwinove evolucije bolj za vpliv spletnih »resnic« kot za ofenzivo islamistov. Poleg tega so takšni incidenti med poukom redki.
Na skrajni in zmerni desnici, k slednji bi lahko šteli predsednikovo ženo Brigitte Macron, pa vse bolj zahtevajo uniforme, tudi zato, da se ublaži očitnost socialnih razlik. Macron, ki naj bi bil bolj sredinski politik, je v torek predlagal, da bi vlada natančneje določila, kako morajo biti šolarji oblečeni v šolah.
Vsekakor Macron s prepovedjo abaje v šolah poskuša pridobiti desne volilce, podpreti skuša njihovo protiislamsko naravnanost, pa tudi fantazmo o eni francoski naciji in avtoriteti države, ki mora priti do izraza zlasti v šoli. Šel je celo tako daleč, da je potegnil vzporednico med nošnjo abaje in umorom Samuela Patyja: »Ne moremo se pretvarjati, da ni bilo Samuela Patyja.« Gre za učitelja iz pariškega predmestja, ki mu je leta 2020 islamistični skrajnež odrezal glavo, ker je učencem kazal karikature Mohameda.
