Francoski predsednik Emmanuel Macron je šele dva meseca po porazu svojega sredinskega bloka na parlamentarnih volitvah, na katerih je skupščina razpadla na tri povsem med seboj sprte tabore (levi, sredinski in skrajno desni), imenoval mandatarja nove vlade. Gre za 73-letnega Michela Barnierja, ki je bil že štirikrat minister, dvakrat evropski komisar, pa tudi glavni pogajalec EU pri brexitu. Najstarejši premier pete republike, torej v zadnjih 65 letih, je tako v četrtek zamenjal najmlajšega, 35-letnega Gabriela Attala.
Kdo ne bo za nezaupnico?
Najbolj nenavadno je, da je novi premier član desničarske stranke Republikancev, ki ima v skupščini komaj 39 poslancev od 577. Vsekakor bi ga moral podpreti tudi sredinski blok, ki ima le še 159 poslancev in ki zaradi poraza na volitvah ni smel dobiti položaja mandatarja. A ta nova vladna koalicija bi skupaj s še nekaterimi zavezniki štela komaj kaj več kot 200 poslancev, torej ne bi imela absolutne večine.
V združeni levici, ki ima 192 poslancev, hočejo Barnierju takoj izglasovati nezaupnico, saj menijo, da bi moral Macron oblast izročiti njim kot »zmagovalcem volitev«. V Nepokorjeni Franciji tako Macrona označujejo za »avtokrata«, ki ne upošteva suverenosti ljudstva. »To je vrhunec zanikanja demokracije: premier je iz stranke, ki je šele na četrtem mestu,« je na omrežju X zapisal generalni sekretar socialistov Olivier Faure.
Torej bo vse odvisno od skrajne desnice, ki ima 142 poslancev. Sicer se je Macron v zadnjem tednu pogosto slišal z voditeljico Nacionalnega zbora Marine Le Pen. Pravzaprav ni treba, da bi njeni poslanci podprli Barnierja, le glasovati ne smejo za nezaupnico skupaj z levico. Le Penova je zdaj za televizijo LCI dejala: »Za Michela Barnierja se zdi, da ustreza vsaj prvemu kriteriju, ki smo ga zahtevali, to je, da spoštuje in upošteva Nacionalni zbor, ki je prva poslanska skupina v narodni skupščini.« Dodala je, da zahteva nov volilni sistem. Najbrž sta ji Macron in Barnier obljubila uvedbo proporcionalnega volilnega sistema, ki ga je mogoče v Franciji vpeljati brez ustavnih sprememb, torej z navadno večino ali celo z odlokom vlade. Za skrajno desnico je večinski volilni sistem zelo neugoden.
Politična in finančna kriza
Vsekakor bo Barnier s svojimi res bogatimi izkušnjami poskusil rešiti Francijo iz politične krize, v kateri se zdi, da v sedanji skupščini ni mogoče oblikovati vladne večine. Njegovo imenovanje bi lahko tudi pomirilo finančne trge. Francija je namreč v proračunski krizi. Ravno v ponedeljek je prišlo na dan, da proračunski primanjkljaj ne znaša 5,1 odstotka, ampak 5,6, kar je največ v EU. Eden od Macronovih argumentov pri zavračanju vlade združene levice je bil, da bi s svojimi novimi izdatki, razveljavitvijo pokojninske reforme in povečanjem neto minimalne plače s 1400 na 1600 evrov še zaostrila krizo javnih financ.
Upoštevati je treba še en pomemben vidik pri imenovanju Barnierja. Gre namreč za politika, ki – tudi zaradi starosti – ne daje videza velike in močne osebnosti. Njegov premierski položaj pa bo šibak že zato, ker imajo njegovi Republikanci le 39 poslancev. Skratka, Macron ga je imenoval tudi zato, da bo lahko še naprej vodil Francijo, kot jo je v zadnjih sedmih letih.
Vsekakor se mu je zdaj že mudilo pri imenovanju premierja, saj so se zaradi njegovega odlašanja širili pozivi k njegovemu odstopu s položaja predsednika države, ki po ustavi edini odloča o tem, kdo bo premier in kdaj ga bo imenoval.
