3. julija 2015 se je zdelo, da so francoska vlada in taksisti dosegli veliko zmago nad podjetjem Uber, ki je moralo prenehati delovati v Franciji. Vendar nihče ni vedel, da je bila ta odločitev del sporazuma med tedanjim gospodarskim ministrom Emmanuelom Macronom in Uberjem, ki je nato dosegel, da se je zakon spremenil in se je tako lahko razširil v Franciji. Vse to so zdaj razkrili britanski dnevnik Guardian, francoski Le Monde in več drugih svetovnih medijev, ki se opirajo na več tisoč internih dokumentov in razkrita SMS-sporočila. Večina teh srečanj med Macronom in Uberjem je bilo tajnih, zanje nista vedela niti tedanji premier in predsednik države.

»V sestankih ni bilo nič slabega«

Macron je v torek priznal tajne sestanke: »Kot (gospodarski) minister sem samo opravljal svoje delo. Zdaj pa se ustvarja vtis, kot da je nekaj slabega, če minister sreča direktorja tujega podjetja. (…) Ponosen sem, da sem na ta način ustvarjal nova delovna mesta v Franciji.« Macron je s tujimi investicijami, v zadnjih letih tudi v vlogi predsednika države, res bistveno zmanjšal brezposelnost, ki je bila desetletje ena najhujših težav Francije. V vladnem taboru zdaj tudi poudarjajo, da je Macron proti monopolom, v primeru Uberja pa je bil proti monopolu taksistov. Poleg tega pri tej zadevi ni zaslužil, torej naj ne bi šlo za korupcijo.

Skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen in združena levica pa sta po razkritju že zahtevala ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije. Voditelj komunistov Fabien Roussel je tudi zahteval, da se Macrona, ki ga sicer ščiti imuniteta, v tej zadevi zasliši. Vsekakor ima opozicija novo priložnost, da pokaže, kako je Macron v službi zasebnih interesov, in da ga vnovič ožigosa kot predsednika bogatih. To oznako je dobil po izvolitvi leta 2017, ko je spodbujal mlade, naj z zagonskimi podjetji postanejo milijonarji in naj Francija tako postane »startup« nacija.

Prihajajo demonstracije

Macron je tako zdaj zabredel v še večje težave kot po junijskih parlamentarnih volitvah, ko je njegovi koaliciji spodletelo v prizadevanjih, da dobi absolutno večino, saj ima komaj 240 od 577 poslancev. Za povrh so vse nevladne poslanske skupine zavrnile sodelovanje s koalicijo, kar pomeni, da bo Macronova premierka Elisabeth Borne izredno težko vladala. Kljub temu v ponedeljek združeni levici ni uspelo izglasovati nezaupnice, saj se ji Nacionalni zbor Le Penove in Republikanci niso hoteli pridružiti.

Nepokorjena Francija Jean-Luca Mélenchona, ki je najmočnejša stranka združene levice, za september že napoveduje množične proteste proti vse višjim cenam, levičarski sindikat CGT pa prav tako za september proteste proti napovedani pokojninski reformi. A vlada, zlasti če hoče imeti podporo Republikancev, se ne more še naprej tako zadolževati, kot se je v času pandemije, torej ne more popuščati pri socialnih zahtevah. Skratka, septembra bosta Macron in njegova vlada na preizkušnji, saj bi lahko prišlo do množičnih demonstracij, po razkriti aferi z Uberjem še toliko prej. Lahko se ponovi jesen 2018, ko je nastalo gibanje rumenih jopičev, četudi je Francija v primerjavi z drugimi še vedno precej socialna država. Je pa problem, ker zakonodaja o lobiranju ne omogoča transparentnosti, ki bi preprečevala takšna dogovarjanja pod mizo, kot so se pred leti dogajala med Uberjem in Macronom.