Med Nemčijo in Poljsko so nastale politične napetosti, ker v Varšavi niso upoštevali tiralice, ki jo je nemško tožilstvo junija izdalo za inštruktorjem potapljanja. Osumljen je, da je odgovoren za sabotaže na plinovodih Severni tok 1 in 2 osemdeset metrov globoko v morju 26. septembra 2022. Poljsko tožilstvo je sporočilo, da so prejeli tiralico, a je Ukrajinec z imenom Volodimir Z., ki je živel na Poljskem, v začetku julija brez težav odpotoval čez mejo v Ukrajino, ker da ga Nemčija ni vključila v schengensko bazo podatkov. Zdaj je na varnem, ker Ukrajina svojih državljanov ne izroča, v Berlinu pa besnijo, da je Varšava kot ostra kritičarka plinovoda namerno gledala stran.
Poljskega premierja Donalda Tuska je potem razjezil nekdanji vodja nemških obveščevalcev August Hanning, ko je za dnevnik Die Welt izjavil, da sta Varšava in Kijev sodelovala pri napadu na plinovoda in da bi Nemčija morala od njiju zahtevati odškodnino. Hanning je bil sodelavec kanclerja Gerharda Schröderja, pozneje pa lobist Gazproma in Putinov prijatelj.
Tusk je na omrežju X nato v angleščini napisal: »Edino, kar lahko storijo pobudniki in pokrovitelji projektov Severni tok 1 in 2, je to, da se opravičijo in molčijo.« Poljska je Nemčijo svarila pred preveliko energetsko odvisnostjo od Rusije že pred 20 leti, ko se je pripravljal projekt za plinovod Severni tok 1, ki je bil odprt leta 2012. Napad na Ukrajino 24. februarja 2022 je pokazal, da so imeli v Varšavi prav. Spomniti velja, da je nekaj dni prej kancler Olaf Scholz zavrnil certificiranje ravno zgrajenega Severnega toka 2, Rusija pa je zatem »zaradi nujnih popravil« ustavila dobave plina tudi po Severnem toku 1, zaradi česar se je Nemčija znašla v energetski in gospodarski krizi.
Nemški mediji so poleg Volodimirja Z. identificirali še dva ukrajinska inštruktorja potapljanja, moškega in žensko, ki sta sodelovala pri sabotaži. A Nemčija za njima ni razpisala tiralice. Dve leti dolga nemška preiskava naj bi sicer ugotovila, da je sabotažo plinovoda izpeljalo skupno šest oseb, ki so najele jahto. Posnetke plovila naj bi imele poljske tajne službe, ki pa trdijo, da ne obstaja.
V Kijevu ves čas zanikajo, da so izvedli sabotažo. Ameriški mediji pišejo, da jo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski najprej odobril, potem pa jo poskušal preklicati, a je ni mogel več preprečiti.
Iz vrst Zelenih ostre kritike krčenja pomoči za Ukrajino
Nemška vlada je zaradi Ukrajine tudi sicer pod drobnogledom, potem ko je zaradi varčevanja in fiskalnega pravila za letos ustavila pomoč tej državi, za prihodnje leto pa jo je s 7,5 zmanjšala na 4 milijarde evrov. Mnogi vladi ne verjamejo, da bo mogoče nemško pomoč nadoknaditi z obrestmi iz zamrznjenega ruskega premoženja v tujini, ki bi omogočilo 50-milijardno posojilo skupine G7 za Ukrajino.
Dvesto uglednih članov Zelenih je napisalo pismo, v katerem od poslancev in ministrov svoje stranke zahtevajo, da »Nemčija izpolni svoje obljube Ukrajini«. Država je bila doslej za ZDA druga največja ponudnica pomoči za Ukrajino, podpisniki pisma pa se bojijo, da bo Ukrajina zdaj dobila manj orožja in streliva. Vlada naj bi na ta način sporočala, da je fiskalno pravilo »pomembnejše od preživetja napadenega evropskega naroda«. Podobno so kritični opozicijski krščanski demokrati in tudi (Scholzevi) socialdemokrati. V pismu Zelenih prav tako piše: »Putin lahko to razume samo kot spodbudo za nadaljevanje uničevalne vojne proti Ukrajini.« In še: »Zdi se, da so deželne volitve pomembnejše od mednarodnih zavez Nemčije.«
Predvolilni račun ali samovolja finančnega ministra?
Mnogi si namreč ta korak nazaj, ki ga je naredila Scholzeva vlada, poskušajo pojasniti kot taktično potezo pred deželnimi volitvami na Saškem in v Turingiji 1. septembra, torej v dveh vzhodnih deželah, kjer bi lahko zmagali skrajno desna AfD in socialnacionalistična Zveza Sahre Wagenknecht. Obe proruski stranki nasprotujeta vsakršni pomoči Ukrajini in se zavzemata za mir (to je za kapitulacijo Ukrajine), kar podpira večina volilcev v vzhodnih deželah.
Menda pa gre predvsem za samovoljno potezo vsemogočnega finančnega ministra iz vrst liberalcev Christiana Lindnerja, velikega zagovornika proračunske strogosti. Pravzaprav je Putin samo čakal na to, da bodo evropske države zaradi proračunskih omejitev prenehale podpirati Ukrajino. V ZDA se pristaši Donalda Trumpa že sprašujejo, zakaj bi Ukrajini pomagale ZDA, če pa ji gospodarsko najmočnejša evropska država noče več. V drugih evropskih prestolnicah raje molčijo, da ne bi še poslabšali krize Scholzeve vlade.
Ukrajinci napredujejo v Rusiji, v Donbasu pa se umikajo
Ukrajinska vojska naj bi v dveh tednih ofenzive v Rusiji osvojila že okoli 1200 kvadratnih kilometrov regije Kursk, kar je hud udarec za ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki hoče veljati za poroka varnosti in stabilnosti v državi. A tudi ruska vojska napreduje v Donbasu, menda hitreje kot ukrajinska v regiji Kursk. V torek so Rusi zavzeli mesto New York, ki je to ime dobilo pred nekaj leti. Vse bližje so tudi pomembnemu cestnemu in železniškemu križišču Pokrovsk, ki je imelo pred vojno 60.000 prebivalcev.
