Prav te dni so začeli dokončno rušiti ikonični hotel Jugoslavija. Protesti Beograjčanov proti rušenju hotela niso zalegli: stavba z nekoč največjim lestencem na svetu mora pasti za novo arhitektonsko čudo stolpnic. Člani iniciative za ohranitev hotela so protestirali celo pred gradbeno mehanizacijo, ki je že drobila stene betonske zgradbe. Opozarjali so, da je bila stavba zgrajena v času, ko je bila še dovoljena gradnja z azbestom, in da bi morali v času rušenja okoliške prebivalce opozoriti, da se bo v zrak verjetno razširila neznana količina azbesta.
Boj za Savski most
Bivši hotel Jugoslavija pa ni edina stavba, pred katero so oziroma še protestirajo Beograjčani, ki želijo zaščititi značilno veduto svojega mesta pred očitno komercializacijo in gentrifikacijo. Na udaru je tudi Savski most. 430 metrov dolg in 40 metrov širok most so med okupacijo leta 1942 zgradili Nemci. Po drugi svetovni vojni so most dodatno ojačali, da so lahko preko njega speljali tramvajske proge. Za mnoge Beograjčane je Savski most z značilnim lokom eden od simbolov mesta. Čeprav je bil nazadnje obnovljen leta 2008, pa so ga s prvim novembrom zaprli za promet, saj naj bi ga porušili in zgradili novega. Beograjčani so se nekaj noči zapored podali na most, da bi ga obranili pred rušenjem. Prepričani so namreč, da je pravi razlog za rušitev mostu v tem, da ropot tramvaja na mostu moti prebivalce luksuznega kompleksa Beograd na vodi, ki je bil v zadnjih letih zgrajen v neposredni bližini mostu in je ena izmed ekskluzivnih točk srbske prestolnice, kot jo razume vladajoča stranka predsednika Aleksandra Vučića. Beograjski župan Aleksandar Šapić, ki trdi, da bo nov most sprostil prometne zamaške v tem delu mesta, se je odločil, da bodo most razstavili po kosih, ga uskladiščili, nato pa naj bi se meščani odločili, kje naj bi bila njegova nova lokacija.
Za Trumpa spremenili kulturno zaščito
Beograjčani pa so medtem dobili še eno točko, kjer bodo rušili stare stavbe, da bi lahko zgradili nove. Tokrat v samem središču mesta, v Ulici kneza Miloša, kjer nameravajo porušiti ostanke generalštaba in ministrstva za obrambo, ki sta bila leta 1999 tarča Natovega bombardiranja. Celotna ulica je zaščitena kot kulturna dediščina, toda prejšnji teden je vlada z odlokom preklicala kulturnovarstveno zaščito stavb, da bi jih lahko porušili. Na njihovem mestu naj bi zrasel kompleks stolpnic z luksuznimi stanovanji, hotel in igralnice, investitor pa naj bi bil zet bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jared Kushner. Skupna vrednost projekta naj bi bila pol milijarde evrov. S projektom pa bi zaslužila tudi srbska vlada, saj je zemljišče investitorju dala v najem za 99 let v zameno za 22,5 odstotka dobička v času obratovanja kompleksa. Večini Beograjčanov se zdi res ironično, da bo na zemljišču stavbe, ki so jo zbombardirali Američani, gradilo podjetje prvega ameriškega zeta. Sicer se je Trump za gradnjo na tem mestu začel zanimati že leta 2013.
Namesto splavov najlepše sprehajališče
Že spomladi so začeli odstranjevati tudi znamenite splave ob Savskem nabrežju. Beograjski splavi na Savi in Donavi so svojevrstna znamenitost mesta. Postavljati so jih začeli v šestdesetih letih preteklega stoletja, ko so si Beograjčani na splavih urejali poletne viked hišice, kamor so se zatekli pred mestno vročino. Prostor za sidranje splava so lahko najeli, omogočen pa jim je bil tudi dostop do elektrike in vode. S časom so se splavi spremenili v restavracije, bare, kasneje celo diskoteke in postali zabaviščna znamenitost mesta, kamor se je nočno življenje preselilo, ko so se zaprli lokali v mestu, na splavih pa so se zabavali do jutra. Ocenjujejo, da je bilo ob nabrežjih obeh rek okoli 300 splavov, urejenih v lokale. Zdaj jih je ostalo le še 28, kolikor jih je dobilo dovoljenje mesta. Vse druge so odvlekli na druge lokacije, največ jih je privezanih v okolici beograjskega sejmišča. In razlog premika? Prebivalce novih luksuznih stanovanj ob reki je motila nočna glasba. Beograjski župan Aleksandar Šapić pa je prepričan, da bodo zdaj lahko ob reki zgradili »najlepše sprehajališče v tem delu Evrope«, ki se bo od Savskega nabrežja širilo do Donavskega nabrežja ter vse do Ušća, sotočja rek, ob sprehajališču pa bodo elitne kavarne in trgovine.
