Britanska vlada je sporočila, da bo suverenost nad otočjem Chagos v Indijskem oceanu prepustila Mavriciju, s čimer se končuje desetletja dolg ozemeljski spor, zaradi katerega je bil uradni London tarča kritik zlasti afriških držav, da ostaja »kolonialni okupator«.

Po sporazumu med vladama pa bo Velika Britanija za najmanj 99 let obdržala nadzor nad ozemljem na daleč največjem otoku Diego Garcia, kjer stoji ameriško vojaško oporišče. Slednje je imelo pomembno vlogo med ameriškimi letalskimi napadi v Iraku in Afganistanu.

Dogovor, ki ga je pozdravil tudi ameriški predsednik Joe Biden, morajo še spraviti v obliko pogodbe in jo ratificirati, a obe državi pravita, da bosta to storili po hitrem postopku.

Otočje Chagos

Otočje Chagos Infografika: Dnevnik

Krepitev pritiska na London

Velika Britanija je imela nadzor nad tem območjem več kot dvesto let, nad otočjem Chagos pa ga je obdržala tudi po neodvisnosti Mavricija leta 1965. To je dosegla tako, da je otočje tri leta prej administrativno ločila. Na Mavriciju so ves čas trdili, da je bilo to nezakonito in da so bili stisnjeni v kot, saj da brez pristanka na takšno ureditev njihova takratna kolonialna samouprava ne bi dosegla samostojnosti. Britanske oblasti so potem v letih 1968 in 1974 izselile približno 2000 prebivalcev otočja na Mavricij in Sejšele, potem pa ozemlje na največjem otoku s pogodbo oddale Združenim državam, ki so tam postavile oporišče.

Premiki glede zahtev Mavricija so se zgodili v zadnjih letih, ko se je začel krepiti diplomatski pritisk na London. Leta 2019 je generalna skupščina OZN z veliko večino sprejela resolucijo, v kateri je zahtevala, da Velika Britanija izroči otočje Mavriciju. Podobno je prej reklo meddržavno sodišče, ki je ocenilo, da gre za nezakonito kolonizacijo. V zadnjem času so tudi afriške države začele enotno nastopati do tega vprašanja v prid Mavriciju, medtem ko so stališča Londona izgubljala podporo, zaradi brexita tudi v Evropi.

Po desetletjih spet domov

Zdajšnji dogovor med drugim omogoča razseljenim osebam, da se po desetletjih vrnejo na svoje domove, razen na območju vojaškega oporišča. Velika Britanija bo Mavriciju finančno pomagala, predvsem pri gradnji infrastrukture.

Pogajanja so trajala več let in so se torej začela še globoko v času vladavine konservativne stranke na Otoku. Piko na i pa jim je vendarle postavila sedanja laburistična. »Ta vlada je nasledila položaj, v katerem je bilo zaradi izpodbijanja britanske suverenosti in ponavljajočih se pravnih postopkov ogroženo dolgoročno varno obratovanje vojaškega oporišča Diego Garcia. Današnji sporazum pa zagotavlja obstoj tega ključnega oporišča tudi v prihodnje. Okrepil bo našo vlogo pri zagotavljanju globalne varnosti, preprečil bo vsako možnost, da bi bil Indijski ocean nevarna pot nezakonitih migracij proti Združenemu kraljestvu, ter zagotovil naše dolgoročne odnose z Mavricijem,« je dejal britanski zunanji minister David Lammy. 

Priporočamo