Turčija že več tednov blokira začetek pristopnega procesa Švedske in Finske za članstvo v zvezi Nato in pojavljajo se najrazličnejše razlage, kaj uradna Ankara sploh hoče. Po eni si prizadeva za sprostitev v Washingtonu zastale prodaje ameriških lovcev. Po drugi hoče privolitev ZDA v novo vojaško operacijo na severu Sirije proti kurdskim milicam YPG, ki jih Turčija razume kot teroristično organizacijo, čeprav so se borile proti Islamski državi, ki je pretila tudi Turčiji.
Šele pred kratkim so v Ankari Švedski in Finski predali uradne pogoje za umik blokade, med katerimi je tudi odločen boj proti terorizmu ter prepoved delovanja kurdske delavske stranke (PKK) in YPG na Švedskem in Finskem, kjer so njihovi pripadniki pa tudi drugi turški disidenti našli politični azil pred režimom predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Po poročanju turških in mednarodnih medijev je Turčija pristavila tudi spisek oseb, katerih izročitev zahteva, gre pa za člane kurdskih skupin in gülenističnega gibanja, ki ga Erdogan obtožuje režije neuspešnega vojaškega puča leta 2016.
»Švedska ne bo trgovala
z ljudmi«
Ena izmed oseb, katerih izročitev zahteva Ankara, je turški novinar Levent Kenez, nekdanji glavni urednik časnika Meydan, ki so ga turške oblasti kmalu po poskusu prevrata v obsežni hajki za državnimi sovražniki prepovedale. Podobno kot drugi disidenti je Kenez, ki mu turške oblasti očitajo povezavo s pripadniki gülenovega gibanja, zatočišče našel na Švedskem. Pred dobrima dvema letoma je Turčija že zahtevala njegovo izročitev od Švedske, vendar je takrat švedsko sodišče presodilo, da razlogov za tak korak ni. V bran so se mu postavile tudi novinarske organizacije. Dve leti kasneje ga poskuša uradna Ankara ponovno dobiti v roke.
»Ne skrbi me, bi me Švedska izročila Turčiji. Mislim, da ne obstaja nobena verjetnost, da bi Švedska trgovala z življenji ljudi. Ko sta se Švedska in Finska odločili za kandidaturo za članstvo v Natu, smo se tukaj šalili, da bom z drugimi spet pristal na pogajalski mizi. Uradno turški spisek oseb za izročitev s Švedskega in Finskega sicer ne obstaja. Sam vam ga ne morem potrditi, toda ker o njem poročajo provladni mediji v Turčiji, obstaja velika verjetnost, da je moje ime na takšnem spisku,« je v pogovoru za Dnevnik povedal Kenez, ki na Švedskem dela kot novinar portala Nordic Monitor. Ker mu je po prvem turškem zahtevku za izročitev švedski pravosodni minister zagotovil, da bo Stockholm spoštoval odločitev sodišča, je vprašanje izročitve zanj zaključeno.
Izogibanje diaspori
Na Švedsko je prek Grčije prebežal v začetku avgusta 2016, kmalu po neuspešnem puču v Turčiji, ko so se začele aretacije novinarjev, vojakov in uslužbencev javne uprave, uradno zaradi povezav z gülenističnim gibanjem. »Po državnem udaru smo objavili članek, v katerem smo vlado obtožili, da je vedela za pripravo državnega puča in je bila do določene mere vanj tudi vključena. Zatem so preiskali naše prostore, me aretirali, a že naslednji dan izpustili. Bil sem kar malce šokiran, ker nisem pričakoval, da me bodo izpustili. Nato so preiskali še moj dom, kjer pa me ni bilo, saj sem se skrival v Carigradu pri prijateljih. Ko je začelo prihajati do aretacij novinarjev, sem se zavedel, da bom na vrsti tudi sam. Odločil sem se zbežati iz države.« Za iskanje azila na Švedskem se je odločil, ker je hotel proč od evropskih držav z močno turško diasporo, za katero pravi, da je spolitizirana, Erdoganova roka pa je v teh državah lahko dolga.
V ozadju je vprašanje
odnosov z ZDA
V uradu turškega premierja Erdogana pravijo, da je od pripravljenosti na izpolnitev turških zahtev odvisno, ali bo lahko pred vrhom Nata konec junija v Madridu prišlo do premikov glede članstva Švedske in Finske. Kenez pričakuje, da bo do nekakšnih koncesij na koncu prišlo, a hkrati pravi, da glavna točka spora skandinavskih držav s Turčijo niso ljudje na spisku za izročitev.
»Za Turčijo ljudje na tem seznamu niso tako zelo pomembni. Smo le pretveza. Glavna stvar so odnosi med ZDA in Turčijo. Problematična je turška banka Halkbank, prek katere se zaobhaja režim sankcij proti Iranu. Primer se dotika tudi Erdoganove družine. Obstaja pa tudi kongresna zahteva za preiskavo Erdoganovega premoženja. Turškega predsednika ne zanima prodaja F-16, najbolj ga zanimajo interesi njegove družine,« meni Kenez.
V torek je švedska vlada zgolj s pomočjo vzdržanega glasu kurdske poslanke iranskih korenin Amineh Kakabaveh, ki je zahtevala neomajnost vlade do turških zahtev in takšna zagotovila tudi dobila, preživela glasovanje o nezaupnici pravosodnemu ministru Morganu Johanssonu. Vložena je bila zaradi očitkov, da mu ni uspelo zajeziti nasilja med tolpami. Vlada premierke Magdalene Andersson bo tako preživela do rednih volitev čez slabe tri mesece. Kenez ne pričakuje, da bi se glede švedskih stališč do članstva v Natu po volitvah kaj spremenilo. »Na Švedskem o vprašanjih nacionalne varnosti vedno obstaja soglasje med vlado in opozicijo. Prizadevanje za članstvo v Natu je tukaj državna politika, je nadstrankarska politika. Švedska se zaveda, da ne bo članica Nata čez mesec dni in da bo to proces, ki bo terjal svoj čas. Katera koli stranka bo po volitvah vodila vlado, bodo stališča Švedske ostala enaka,« je prepričan.
