Najpomembnejše priznanje Evropske unije na področju človekovih pravic – nagrado evropskega parlamenta Saharov za svobodo misli – je letos prejela pokojna Jina Mahsa Amini in gibanje za svobodo žensk v Iranu. Oznanitev nagrade so evropski poslanci pričakali s stoječimi ovacijami.
Aminijeva je lanskega septembra umrla med policijskim pridržanjem zaradi neprimerno poveznjene naglavne rute. Njena smrt je sprožila množično gibanje iranskih žensk – in tudi moških -, ki so se po celem Iranu več mesecev vnovič zoperstavljali iranskemu režimu. Prvotne zahteve za končanje zahteve po nošenju naglavne rute so se nato sprevrgle v protirežimske proteste, ki so jih oblasti krvavo zatrle. Več kot 500 ljudi je bilo ubitih, okoli 20.000 ljudi pa priprtih.
Letošnjega nagrajenca je razglasila predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je dejala, da je brutalna smrt Aminijeva sprožila žensko gibanje, ki piše zgodovino. »16. septembra je minilo eno leto od umora Jine Mahse Amini v Iranu. Evropski parlament ponosno podpira pogumne in kljubovalne ljudi, ki se še naprej borijo za enakost, dostojanstvo in svobodo v Iranu. Podpiramo tiste, ki si tudi iz zapora še naprej prizadevajo za ženske, življenje in svobodo. Z njihovo izbiro za prejemnice nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2023 se ta parlament spominja njihovega boja in še naprej časti vse tiste, ki so za svobodo plačali najvišjo ceno. (…) Evropski parlament vas sliši, svet vas vidi, in mi smo z vami,« je ob poklonu iranskemu ženskemu gibanju dejala Metsola.
Evropski lavreati postali tudi Nobelovci
V ožjem izboru z Aminijevo in gibanjem iranskim žensk so ostali še nikaragvanksa odvetnica in borka za človekove pravice Núñez de Escorcia ter škof Rolando José Álvarez ter ženske, ki se borijo za svobodno odločitev splava: Justyna Wydrzyńska, Morena Herrera in Colleen McNicholas.
Nagrado so doslej podelili oporečnikom, političnim voditeljem, novinarjem, odvetnikom, aktivistom civilne družbe, pisateljem, materam in ženam, voditeljem manjšin, protiteroristični skupini, mirovnim aktivistom, borcu proti mučenju, avtorju stripov, zaporniku vesti, ki že dolgo služi zaporno kazen, filmskemu ustvarjalcu, Združenim narodom kot organizaciji in celo otroku, ki se bori za pravico do izobraževanja. Kot pojasnjujejo v evropskem parlamentu, se nagrada podeljuje se zlasti za svobodo izražanja, zaščito pravic manjšin, spoštovanje mednarodnega prava, razvoj demokracije in uresničevanje načela pravne države. Več prejemnikom nagrade Saharov je pozneje prejelo tudi Nobelovo nagrado za mir, to so denimo bili nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela, borka za pravice afganistanskih žena Malala Jusafzaj, kongovski ginekolog in borec za pravice žensk Denis Mukwege in iraška jazidka ter borka za človekove pravice Nadia Murad.
Lavreat načeloma nagrado skupaj s 50.000 evri prejme na decembrskem plenarnem zasedanju evropskega parlamenta v Strassbourgu.
