Francija naj bi v nedeljo z novo vlado, ki je manjšinska in šibka, končala 75 dni politične krize, prve tako velike v 65 letih pete republike, kjer so bile vlade doslej vedno stabilne. Novo desnosredinsko vlado vodi 73-letni konservativec Michel Barnier, član republikancev, ki pa imajo le 47 od 577 poslancev. Prvič, odkar je leta 2017 postal predsednik, Emmanuel Macron prepušča vodenje države premierju. Nekaj pristojnosti naj bi ohranil v zunanji in obrambni politiki.

V vladi je največ ministrov iz vrst dosedanjih vladnih strank Preporod (ki ima zdaj 97 poslancev), Modem (47) in Horizons (33), a tudi med temi, med katerimi jih je nekaj še od prej, je veliko nekdanjih republikancev, ki so pred leti prestopili v Macronov tabor. Tako so v novi vladi, ki ima 39 ministrov, desničarji v veliki večini.

Premier okrcal mladega ministra

Proti novi vladi je vsa levica s 192 poslanci. Obstoj vlade je tako odvisen od bloka skrajne desnice, ki ima 142 poslancev. Njena voditeljica Marine Le Pen je naklonjena Barnierju, a bi lahko kadar koli, če ji kaj ne bo všeč, skupaj z levico izglasovala nezaupnico, to jesen pa onemogočila sprejem proračuna za prihodnje leto. Na to dejstvo je očitno »pozabil« novi, 33-letni gospodarski in finančni minister Antoine Armand, sredinski politik iz Macronovega liberalnega tabora. V torek zjutraj je na radiu France Inter izjavil, da so njegova vrata odprta vsem strankam, »v kolikor so del republikanskega loka«. Ne pa torej ne Nacionalnemu zboru Marine Le Pen.

Takoj se je odzvala Le Penova: »Slišala sem, da je gospod Armand danes zjutraj razlagal, da bodo njegova vrata vedno zaprta poslancem Nacionalnega zbora. Mi pa smo ravno pred razpravo o proračunu. Mislim, da bo moral premier pojasniti svojim ministrom, kakšna je filozofija njegove vlade, ker je očitno niso vsi povsem razumeli.«

Že v torek opoldne je gospodarsko in finančno ministrstvo sporočilo, da bo Armand »sprejemal vse politične sile, ki so v parlamentu«. Barnierjevi sodelavci pa so novinarjem sporočili, da je premier Armanda oštel. Nekateri iz Nacionalnega zbora so se potem zahvalili Barnierju, eden pa je o Armandu zapisal: »Očitno nekateri še niso povsem razumeli, v kakšnem novem svetu živimo. Se bodo že še naučili.«

Nižji izdatki, ne pa višji davki

Prve dni po oblikovanju vlade pa Francozi še vedno niso vedeli, ali bodo zaradi katastrofalnega proračunskega primanjkljaja in pritiska Bruslja morali plačevati višje davke ali pa se bodo poslabšale javne storitve. Minister za proračun Laurent Saint-Martin, ki prihaja iz Macronovega tabora, je včeraj vendarle napovedal zmanjšanje izdatkov, kar pomeni poslabšanje javnih storitev. Tudi za podjetja naj se davki ne bi povečali, kar naj bi Francijo ohranilo privlačno za tuje investitorje.

Program je predstavil tudi novi notranji minister Bruno Retailleau, ki je vodilni predstavnik ultrakonservativne struje republikancev. V svojih nastopih pred novinarji Francijo prikazuje kot državo, ki jo ogrožajo divje horde migrantov. Sam se predstavlja kot rešitelj z radikalnimi ukrepi. Med drugim hoče, da se migranti, ki jim v Franciji zavrnejo azil, vrnejo, od koder so prišli. A problem je, da jih njihove države nočejo sprejeti nazaj.

Razen Barnierja in Retailleauja v vladi ni vidnejših politikov, niti ni v njej voditeljev glavnih vladnih strank (Republikanci, Preporod, Modem in Horizons). Najbrž se nočejo izpostavljati pred predsedniškimi volitvami leta 2027, ko bo vsak od njih poskušal sam prevzeti oblast.

Barnier pa poudarja, da hoče delati in ne govoriti. Ministrom je zabičal, naj ne obljubljajo preveč. »Skromnost« in »ponižnost« sta gesli nove vlade, saj ima malo podpore in se opira na prejšnjo vladno večino, ki je bila na volitvah poražena.