Predsednik škofovske konference in novomeški škof Saje je v pridigi tudi pozval, naj ob božičnem praznovanju pomislimo na vse tiste, ki ne najdejo mesta v tem svetu, a se po njih vseeno razodeva božje obličje - na brezdomce, tujce, zlorabljene, brezposelne, odrinjene in nezaščitene.
»Pomislimo tudi na vse tiste, ki v teh prazničnih dneh v zdravstvenih in drugih ustanovah skrbijo za bolne in pomoči potrebne, na reševalce in tiste, ki ob tveganju lastnega življenja rešujejo druge. Spomnimo se trpečih v vojnih vihrah in tistih, ki se trudijo za to, da se vojne končajo in se na zemljo ponovno naseli mir. Molimo, da dobrota in ljubezen novorojenega deteta nagovorita otrdela srca ljudi in premagata napuh in egoizem, da bodo vsi ljudje na svetu imeli, kar potrebujejo za dostojno preživetje in življenje,« je dejal.

Božični prazniki so sicer za Sajeta priložnost, da v naglici življenja zaustavimo korak, se na novo orientiramo, opogumimo in dobimo novih moči za življenje.
Ljubljanski nadškof metropolit Zore je spomnil, da so preroki po zapisih iz Svetega pisma Jezusa napovedovali kot luč, ki bo razsvetlila svet, ob tem pa se vprašal, ali je v današnjem svetu več luči, kot jo je bilo takrat. »Stopamo v zadnje leto prve četrtine 21. stoletja. Začetek stoletja je zaznamovalo upanje, da bo svet končno začel živeti v spokojnosti, veselju, v miru, v luči. Potem pa so prišli mračni, temni dogodki. Kaj je njihov vzrok? Človekova sebičnost, saj spopadi, napetosti in vojne izvirajo ravno iz sebičnosti, iz človekovega zaslepljenega iskanja osebnih koristi, iz človekovega pohlepa,« je dejal.

Tudi zaradi tega po besedah Zoreta danes pogosto hodimo v temi. »Brezposelni, begunci, lačni in zlorabljeni; strelski pohodi posameznikov, teroristična ubijanja zaradi ubijanja, vedno nova vojna žarišča, ki jih povzročitelji prikazujejo kot skrb za skupno dobro; tisoči in tisoči smrti še nerojenih in ostarelih, ki se ogrinjajo v leporečje pravic, napredka in usmiljenja. Vse to iz dneva v dan vstopa v naše domove in v naše duše,« je opozoril.

V dneh, ko opazujemo jaslice kot nekaj zunanjega in materialnega, se mu zdi pomembno, da ne pozabimo na jaslice v nas samih: »Ni namreč lepših jaslic, kot so jaslice človekovega srca. To je prostor nedosegljive ljubezni, velikodušnosti, gostoljubnosti, pa tudi prostor najhujšega greha in vsega, kar je s tem povezano.«

Izpostavil je, da je Bog na svet prišel v preprostem hlevu, s čimer je odrešenje ponujeno vsem. »Ker je Bog svojo zemeljsko pot začel v hlevu, ga tudi mi lahko povabimo v razmetanost svojega srca, da bo vanj prinesel odrešenje,« je pozval.
Mariborski nadškof metropolit Cvikl je v pridigi izpostavil, da je vera nenehna pot in rast, veren človek pa popotnik. »Dostikrat se dogaja, da nimamo poguma, da bi se odpravili na pot. Največja ovira je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Toda če želimo, da se obogatimo in rastemo, je treba iti na pot,« je dejal.

Po besedah nadškofa ljudje v ospredje večkrat postavljajo podobo Boga kot nekoga, ki kaznuje, sodi in se celo maščuje, vendar Bog ni tak: »V sveti noči se nam razodeva Bog, ki je usmiljen, ki se sklanja k človeku in nam daje vedno novo priložnost.«
Sveta noč po besedah Cvikla nagovarja vsakega od nas. »Zato si želim, da bi vsak od nas vsaj malo začutil to vstopanje luči, ki preganja našo temo, da bi vsak začutil v globini svojega srca mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti med nami, več pa konkretnih znamenj ljubezni in dobrote,« je še dejal.

Na današnji, božični dan bodo dopoldne potekale osrednje božične maše. Zore bo imel mašo ob 9. uri v ljubljanski stolnici, Cvikl ter Saje pa ob 10. uri v mariborski oz. novomeški stolnici.

Osrednje evangeličansko božično bogoslužje bo ob 10. uri v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti, vodil ga bo evangeličanski škof Leon Novak.

Papež Frančišek pa bo opoldne v Vatikanu podelil tradicionalni božični blagoslov mestu in svetu - urbi et orbi.
Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.

Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1989 znova postal prost dan, obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja.