Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je prejšnji teden, nekaj dni po uporu Jevgenija Prigožina, napovedal, da Wagner ostaja v Afriki. Vsekakor Kremelj preko Wagnerja, ki med drugim varuje režima v Maliju in Srednjeafriški republiki, ohranja vpliv v afriških državah. Rusija tako ni povsem izolirana – ne gospodarsko zaradi zahodnih sankcij ne politično pri glasovanju v Združenih narodih. Kremelj Wagnerja noče nacionalizirati, ker noče prevzeti odgovornosti za njegove zločine in ker afriške države nočejo s tujo silo zamenjati plačancev, pri katerih si lahko domišljajo, da jih obvladujejo.
Umik modrih čelad zaradi pritiskov plačancev
Lavrov je tako prvič priznal, da je to »zasebno podjetje za varovanje« s svojim delovanjem v Afriki povezano z rusko državo. Dejansko je Wagner, ki so ga ustvarile ruske tajne službe, ne pa toliko Prigožin, postal vpliven v Afriki s pomočjo ruskih diplomatov. Najbrž za afriške plačance Prigožin ni tako pomemben in ga ne bo težko zamenjati s kom drugim. Glede prisotnosti Wagnerja v Afriki naj se torej ne bi veliko spremenilo.
ZDA pa so Wagnerjeve enote obtožile, da povzročajo nestabilnost v afriških državah in spodbujajo mirovne enote ZN, da jih zapuščajo. Najbrž je pod vplivom Wagnerja vojaška hunta v Maliju zavrnila generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa, ko je priporočal, da bi modre čelade ostale še eno leto. Mandat 12.000 vojakov iz afriških držav se je namreč iztekel 30. junija.
Že lani se je iz Malija umaknilo 2500 francoskih vojakov, ker so malijski polkovniki, ki so maja 2021 izvedli puč, pripeljali okoli 1400 Wagnerjevih plačancev. Prav francoski vojaki so leta 2013 rešili dvomilijonsko glavno mesto Bamako pred džihadisti. Vendar jim z mirovnimi silami afriških držav ni uspelo ohraniti miru, saj obvladujejo islamistični skrajneži dve tretjini Malija in samo v prvi polovici lanskega leta je od njihove roke umrlo 2700 Malijcev. Toda 1400 plačancev Wagnerja bo še manj uspešnih. Pravzaprav branijo samo Bamako, kjer se je utaborila vojaška hunta. Maja so ZN objavili poročilo, po katerem so malijska vojska in Wagnerjevi plačanci lani v neki vasi ubili 500 civilistov. Vojaška hunta pa je Wagnerju v zadnjih 18 mesecih plačala 190 milijonov evrov in Rusom omogočila, da izkoriščajo malijske rudnike urana, zlata in diamantov.
Pripravljeni ubijati za zlato in diamante
Tudi v Libiji Wagnerjeve plačance, ki podpirajo generala Kalifo Haftarja, obtožujejo pobijanja civilistov. Menda tudi spodbujajo migracije čez Sredozemsko morje, da bi destabilizirali Evropo. V Sudanu se Wagner ni opredelil za nobenega od taborov v državljanski vojni, v Darfurju pa sodeluje z džandžavidi, ki Rusom omogočajo izkoriščanje rudnikov zlata.
V Srednjeafriški republiki (SAR) so Wagnerjevi plačanci že od leta 2018 in odločilno podpirajo predsednika Faustina Archangea Touadéro proti različnim uporniškim skupinam. Podobno kot v Maliju pomagajo režimu tudi z manipulacijami na družbenih omrežjih. Leta 2021 so izvedli pokol v neki mošeji. Obtoženi so tudi mučenja, ugrabitev in posilstev. Predvsem so pripravljeni ubijati, ko gre za rudnike zlata in diamantov. Izurili so »vzporedno« vojsko 5000 mož, ki so iz istega plemena kot predsednik Touadéra. Strokovnjaki pa ocenjujejo, da je vsak peti prebivalec SAR razseljen in da je lani v državi umrlo kar 5,6 odstotka prebivalcev.
Vsekakor je upor Wagnerja v Rusiji oslabil Putina tudi zato, ker je načel zaupanje, ki mu ga izkazuje del Afričanov in na katerem temelji afriško sodelovanje z Wagnerjem. Očitno ni tako močan, kot se je zdelo, saj so uporniki zasedli milijonski Rostov in prodrli 800 kilometrov proti Moskvi. Pravzaprav je že vojna v Ukrajini razkrila, da je šibak in nesposoben. Menda do napovedanega prihoda Wagnerjevih plačancev v Burkino Faso, kjer je kot v Maliju na oblasti vojaška hunta, ne bo prišlo.
