Izrael zadnje dni napada predvsem na severu Gaze, kjer je v soboto in nedeljo umrlo blizu sto Palestincev, sto tisoč pa jih je tam ujetih brez hrane. V eni od treh tamkajšnjih bolnišnic, ki so brez hrane in zdravil, so izraelski vojaki aretirali okoli sto ljudi, tudi kirurge, zaradi česar ni več mogoče izvajati niti nujnih operacij. Izraelci trdijo, da so v bolnišnici našli orožje.

Po likvidaciji Jahje Sinvarja pred dvema tednoma poskuša izraelski premier Benjamin Netanjahu Hamas v Gazi razbiti predvsem na način, da se z vsakim lokalnim poveljnikom posebej pogaja o položitvi orožja in izpustitvi talcev.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi pa predlaga dva dni premirja, med katerim bi Hamas izpustil štiri izraelske talce (od menda okoli 70 še živih) za palestinske jetnike v izraelskih zaporih, na pogajanjih pa bi čez deset dni prišlo do novega premirja. V Dohi se zdaj o vsem tem dogovarjata šefa Cie in Mossada s katarsko vlado, ki zagovarja interese Hamasa.

Dva dni premirja je realen predlog. Ker je novi začasni voditelj Hamasa 68-letni Kaled Mešal, ki ga že 12 let ni bilo v Gazi, je namreč vprašanje, ali bo prepričal svoje ljudi v enklavi, da izpustijo štiri talce. V Gazi tudi ni več voditelja Hamasa, na katerega bi se Mešal lahko obrnil. Še naprej pa v Hamasu zahtevajo, da premirje ne sme biti časovno omejeno in da morajo Izraelci zapustiti Gazo. Oboje je za Netanjahuja nesprejemljivo. Ker hoče povsem uničiti Hamas, dopušča le časovno omejeno premirje. V poštev torej pride le politika majhnih korakov, kar je egiptovski predlog.

Napadi na eno najstarejših mest

Izrael nadaljuje tudi bombardiranje Libanona. V nedeljo je bilo ubitih vsaj 21 ljudi, v zadnjih petih tednih 1620 (v Gazi v 60 tednih vojne 43.000). Posebej je zdaj na udaru 4000 let staro mesto Tir, nekoč feničanska metropola. V soboto pa je, kot priznava izraelska vojska, na jugu Libanonu v bojih s Hezbolahom padlo pet njenih vojakov. Od 30. septembra, ko se je začela kopenska ofenziva na Libanon, jih je tako padlo že 37. Samo v ponedeljek naj bi Hezbolah na Izrael poslal 115 raket.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je nekaj ur pred izraelskim napadom na Iran v noči s petka na soboto prejel »sporočilo o možnosti, da bo do napada prišlo«, in »sprejeti so bili vsi potrebni ukrepi«. Ni pa povedal, kdo je poslal sporočilo in kaj točno je v njem pisalo. Iranski predsednik Masud Pezeškian, ki velja za naprednega politika, pa je obtožil ZDA, da so »obljubile, da bodo končale vojno v Gazi v zameno za iransko zadržanost, a niso držale besede«. Oba menita, da ima Iran pravico odgovoriti na napad.

Največji udarec za Iran je oslabitev Hezbolaha

Najhujši udarec za Iran v zadnjih tednih ni bilo izraelsko uničenje obrata za izdelavo balističnih izstrelkov in treh sistemov protizračne obrambe S-300, ampak oslabitev libanonskega Hezbolaha, ki je nastal leta 1982 kot iransko orožje proti Izraelu in naj bi zdaj branil Iran v primeru izraelskega napada na obrate jedrskega programa.

Priporočamo