Britanskemu kralju Karlu III. so v sredo, prvi dan obiska v Nemčiji, pri brandenburških vratih priredili dobrodošlico z najvišjimi državniškimi in vojaškimi častmi, kasneje pa razkošen banket v palači Bellevue, uradni rezidenci nemškega predsednika Franka Walterja Steinmeierja. Tam je Karel III., ki ga imajo v Nemčiji za zelo političnega kralja, večinoma v nemščini v zdravici zagotovil, da bo ves čas, ki mu bo namenjen kot kralju, delal vse za krepitev vezi med državama. Med večerjo so razkrili fotografijo kralja pri trinajstih letih, ko je prvič obiskal Nemčijo, ki jo je potem kot prestolonaslednik uradno obiskal kar 28-krat. Ne toliko zaradi nemških korenin britanske kraljeve družine kot zato, ker je zaradi dolge materine vladavine postal najstarejši prestolonaslednik v zgodovini. Star je 74 let.
Prvi monarh z govorom v bundestagu
Danes, drugi dan obiska, se je v zgodovino zapisal kot prvi britanski monarh, ki je imel govor v nemškem parlamentu. Govoril je deloma v angleščini, še več v nemščini, in sicer o zgodovinskih in kulturnih vezeh med državama, ter o zaobljubi o obnovi prijateljstva med njima. V najbolj političnem delu govora je hvalil »življenjsko pomembno vodilno vlogo«, ki sta jo državi prevzeli po ruski invaziji na Ukrajino in se postavili v bran svobode in suverenosti, kot je dejal. Zahvalil se je tudi za izrečena »izjemno prijazna« sožalja ob kraljičini smrti.
Že pred jutrišnjim koncem obiska kralja in kraljice spremljevalke Camille je mogoče reči, da je misija izpolnjena. Oziroma, ker je tudi sam veliko govoril v malce trdi, a tekoči nemščini: mission erfüllt. Britanski monarh je prvi britanski diplomat, četudi je zgolj simbolični šef države. Elizabeta II. je bila to zelo uspešno več kot sedem desetletij. Britanski monarh že dolgo ne izbira obiskov v tujini niti tujih obiskovalcev. Te mu določa vlada oziroma premier. V Francijo in Nemčijo je kralja poslal premier Rushi Sunak, ki je drugi premier, odkar je Karel III. septembra lani zasedel prestol. Hkrati pa je prvi premier po brexitu, ki se trudi izboljšati odnose z EU in je pri tem uspešen. Kraljeva misija v Nemčiji je bila zacementirati Sunakovo izboljšanje odnosov z EU in na novo osvojiti njegovi materi zelo naklonjena srca Evropejcev.
Ključne so množice
Ne gre pa samo za popravljanje brexitske škode. Obiski kralja v tujini so pomembni tudi za samo monarhijo in domačo javno podobo kralja. Karel III. je v Nemčiji omenjal skupne demokratične vrednote, a monarhi nimajo demokratične legitimnosti. Nihče jih ne izvoli na oblast na volitvah ali referendumih, pa je monarh vseeno šef države, kraljeva družina pa daleč najbolj privilegirana. Za monarha in monarhijo ter njen obstoj je ključna priljubljenost, ki naj bi jo pokazale množice, doma in po svetu. V Nemčiji tega ni manjkalo, kar je predvsem posledica radovednosti in nemških korenin britanske kraljeve družine ter tudi dediščina pokojne kraljice, ki so jo na evropski celini vsi imeli radi več kot sedem desetletij.
Srčni »willkommen«, dobrodošlica v Berlinu, je Britancem pokazal, da je ne samo Nemčija, ampak Evropa še vedno navezana na britansko kraljevo družino in tudi na samo Britanijo, in to veliko bolj, kot naj bi bila Britanija, vsaj njen starejši del, navezana na Nemčijo in Evropo, kljub dolgoletnemu članstvu v EU, ki ga je zdaj konec. Obisk Karla III. v Nemčiji je padel natanko na šesto obletnico britanske sprožitve postopka za izstop iz EU.
Bržkone bi Karla III. enako srčno z »bienvenue« sprejeli v Franciji, ki bi morala biti po prvotnem načrtu prva država, ki bi gostila novega monarha, a so zaradi vala nasilnih protestov proti pokojninski reformi obisk odložili. In Nemčija je to vlogo z veseljem sprejela. x
