Papež Frančišek je imel do device Marije poseben odnos. Ko je sprejel pontifikat, je za moč in modrost najprej molil v tej cerkvi na rimskem griču Eskvilin, kje je nekoč stal tudi tempelj rimske boginje Junone. Umetnostna zgodovinarka Elizabeth Lev, ki živi v Rimu, meni, da je ta kraj popoln za zadnji počitek priljubljenega papeža: "Tukaj na tem griču so nekoč živele pomembne rimske rodbine in z baziliko je Cerkev želela vplivati na njih. Papež Frančišek je bil po svoje prav tako vplivnež, približal se generaciji, ki živi na družbenih omrežjih, približal se je mladim. Bil je zelo uspešen pri tem, da je postal del popularne kulture."
Glavni vzrok za izbiro te bazilike za mesto zadnjega počitka pa je verjetno drugje, in sicer, da je bil Frančišek izjemno navezan na znamenito Marijino ikono Salus Populi Romani, Rešiteljico rimskega ljudstva. "Prav to ikono Marije so že v 6. stoletju, v času velike kuge, nosili po mestu v znak prošnje po pomoči. In tako je bilo tudi kasneje, naj je šlo za vojno, poplave ali bolezni, Rimokatoliška cerkev se je vedno zatekla po pomoč k tej Marijini ikoni. In tudi Frančišek je takoj, ko je postal poglavar Cerkve, prišel sem moliti za moč in pomoč," je naši novinarki še razložila Levova.
»Tukaj smo bili prvič pred 18 leti. Ta bazilika je bila prva točka, ki smo ji posvetili pozornost v Rimu. Najbolj nam je pri srcu. Odkar je papež izrazil željo, da bo tukaj njegov grob, pa smo želeli priti še enkrat. Pri Mariji se človek vedno počuti sprejeto, pomirjeno. Silno se me je dotaknilo, ko se je papež, potem ko je bil odpuščen iz bolnišnice Gemelli in se je vračal domov, ustavil tukaj in Mariji Salus Populi Romani na invalidskem vozičku prinesel rumene rože,« je ganjena povedala Lidia iz Zagreba. Tudi Ferdinande iz Pordenona v sosednji Furlaniji Julijski krajini papeževa odločitev, da si bo za kraj zadnjega počitka izbral to baziliko, niti prav nič presenetila. »Zelo je bil navezan na Marijo, podobno kot tudi papež Janez Pavel II. Vedno se ji je priporočil, preden je odhajal na potovanja, in ko se je vračal, ter ji prinesel krono iz rož. Verjamem, da je v sebi vse načrtoval že dolgo pred smrtjo.«
»Zelo smo vznemirjeni, da smo tukaj. Danes smo skozi sveta vrata vstopili v to posebno papeško baziliko in za Frančiška molili pri Mariji, jutri pa se bomo od njega poslovili še v vatikanski baziliki, kar bo kljub vsemu lep zaključek našega potovanja. Seveda smo si želeli in upali, da bi ga morda videli na audienci, a smo za papeževo smrt izvedeli, ko smo bili še v Firencah. Papež Frančišek je zelo poudarjal pomen družinskega življenja, da ostanemo skupaj, močni in povezani tudi, ko je težko. To njegovo sporočilo nam bo najbolj ostalo v srcu,« pa nam je zaupala družina iz Mehike.
Znotraj bazilike obiskovalci in romarji ugibajo, kje bo pokopan papež. Domišljijo spodbujajo lesene deske, s katerimi je improvizirano zaprt del bazilike tik ob kapeli.
Elisabeth Lev o povezavi papeža Frančiška in baziliko Marije Snežne:
Rešiteljica rimskega ljudstva
Po izročilu naj bi se 5. avgusta leta 359 zgodil nenavaden pojav – sneg je pobelil vrh griča sredi poletne vročine. Tisto noč naj bi Marija v sanjah obiskala papeža Liberija in rimskega patricija Janeza ter jima naročila, naj na kraju, kjer bo zapadel sneg, zgradita cerkev, posvečeno Božji Materi. Kljub temu da gre za legendo, ta dogodek vsako leto obeležujejo s simbolnim »sneženjem« – v baziliki med slovesno mašo padajo beli cvetni listi, ki obujajo spomin na čudež, piše časnik Družina. V svetišču hranijo relikvije betlehemskih jasli, v kapeli v njihovi neposredni bližini pa ikono Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva).
Prvotna cerkev je bila preprosta in imela eno samo ladjo. V stoletjih so jo papeži dograjevali in bogato okrasili. Papež Sikst III. je že v 5. stoletju dal ladjo in slavolok okrasiti z veličastnimi mozaiki, ki prikazujejo prizore iz življenja Kristusa in Device Marije.
Bazilika je znana tudi kot Sancta Maria ad Praesepem – sveta Marija pri jaslicah. V njej hranijo izjemno dragocen relikviarij, ki vsebuje pet lesenih letvic iz betlehemskih jasli ter trakove, v katere naj bi bilo ovito novorojeno Jezusovo telo. Relikvije je leta 644 papežu Teodorju I. podaril jeruzalemski patriarh Sofronij. Prostor je okrašen z več kot 70 vrstami marmorja in je eden najlepših v Rimu.
Bazilika je bila tudi prizorišče prve slovesne maše na sveti večer, 24. decembra, običaj pa se je od tu razširil po vsem krščanskem svetu. Več stoletij so papeži prav v tej baziliki vodili polnočnico.
Najstarejši kip jaslic na svetu
Leta 1289 je kipar Arnolfo di Cambio po naročilu papeža Nikolaja IV. izdelal marmornate figure, ki so danes del najstarejšega ohranjenega kiparskega prikaza jaslic. Ohranjenih je osem figur: Marija z Jezusom na skali, sveti Jožef, trije kralji, glavi vola in osla. Sledovi barv pričajo o tem, da so bile prvotno figure tudi pobarvane.
Posebno mesto v baziliki zaseda tudi starodavna ikona Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva). Po legendi naj bi jo naslikal sam evangelist Luka, sicer pa jo zgodovinarji umeščajo v obdobje med 9. in 11. stoletjem. Ta podoba je bila še posebej pri srcu papežu Frančišku.
Papeževa osebna povezanost in sladoled s pridihom čudeža
Papež Frančišek je baziliko obiskoval redno, tudi zasebno, in večkrat je izrazil željo, da bi bil po smrti pokopan prav tam. Želja, ki so mu jo danes uslišali, nosi tudi simbolno težo. Namesto v kripti bazilike svetega Petra, kjer počivajo mnogi njegovi predhodniki, se je odločil za bolj preprosto, a globoko duhovno mesto. Gre za še eno potrditev njegove osebne teološke usmeritve: preprostost, Marijanska pobožnost in bližina ljudem.
Za konec še simpatična kulinarična zanimivost: v bližini bazilike se nahaja znamenita slaščičarna Antica Gelateria del Corso, kjer lahko poskusite sladoled z »okusom sneženja,« še piše Družina. Gre za limonin sladoled z ingverjevim in pomarančnim prelivom ter beljakovim »snegom«. Pravijo, da si ga je občasno privoščil tudi Frančišek.
