Umik Srbov iz kosovskih institucij je bil včeraj v polnem teku. Potem ko so že konec tedna Srbi v kosovski policiji slekli uniforme (skoraj šeststo policistov) in so odstopili srbski župani v severnih kosovskih občinah, so se včeraj iz pravosodnih organov Kosova umikali sodniki, tožilci in administrativno osebje, podobno se je dogajalo v drugih državnih institucijah. Odstopne izjave je parlamentu predložilo tudi vseh deset poslancev Srbske liste, iz kosovske vlade je izstopil predsednik Srbske liste in edini srbski minister Goran Rakić, ki je bil pristojen za etnične manjšine.
Odhod Srbov iz kosovskih državnih institucij predstavlja njihov protestni odgovor na začetek uresničevanja odločitve, da morajo vsi državljani Kosova začeti uporabljati kosovske registrske tablice. Čeprav od 1. do 21. novembra vsi, ki na vozilih nimajo nameščenih kosovskih registrskih tablic, prejmejo zgolj opomin (dokončno morajo biti vsa vozila z njimi opremljena do 21. aprila prihodnje leto), je bil začetek izvajanja tega izkazovanja kosovske suverenosti za srbsko skupnost korak preveč. Vrnitev v kosovske institucije pogojujejo s preklicem odločitve kosovske vlade glede registrskih tablic.
Kritika tudi za Prištino
Dolžnosti srbskih policistov bodo sedaj prevzeli njihovi albanski kolegi, Priština pa zatrjuje, da je policijskih sil dovolj, da poskrbijo tudi za varnost na severu Kosova. Veliko več dela čaka tudi sodnike albanske narodnosti, ki so jim srbski sodniki predali sodne primere.
Evropska unija se je z zaskrbljenostjo odzvala na novo zaostritev med Beogradom in Prištino, ki je sledila nedavnemu premikanju srbske vojske bliže meji s Kosovom in sestrelitvi brezpilotnega letalnika v srbskem zračnem prostoru. »Obe strani pozivamo, naj izpolnita svoje obveznosti in najdeta evropsko rešitev,« je dejal tiskovni predstavnik evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) Peter Stano. Opozoril je, da odločitve minulih dni ogrožajo težko dosežen napredek v zadnjih letih ter stabilnost Kosova, Srbije in celotne regije. Ostra kritika Bruslja je letela tudi na Kosovo, ker tamkajšnje oblasti še vedno niso ustanovile združenja srbskih občin, o čemer sta se Srbija in Kosovo strinjala v leta 2013 doseženem bruseljskem dogovoru o smernicah za normalizacijo odnosov.
EU želi obnovitev dialoga
V minulih dneh sta tako visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell kot posebni evropski zahodnobalkanski odposlanec Miroslav Lajčak poskušala srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kosovskega premierja Albina Kurtija prepričati o zmanjšanju napetosti in nadaljevanju dialoga med Beogradom in Prištino za normalizacijo razmer. Za zdaj ni nikakršnih znakov, da bi se ta proces lahko obnovil v kratkem.
Po ocenah Kurtija do zdajšnjih napetosti na severu Kosova ne prihaja zaradi uvajanja kosovskih registrskih tablic za vse prebivalce, temveč zaradi srbskega zavračanja francosko-nemškega predloga za deblokado kosovskega včlanjevanja v mednarodne institucije in srbskega zavračanja pritiskov za uskladitev zunanje politike glede Rusije z evropsko. V Prištini ocenjujejo, da želi Srbija začeti izvajati novo politiko do Kosova in ustvariti okoliščine za spremembe v procesu normalizacije odnosov. V Beogradu so odločitve kosovskih Srbov pozdravili in zagotovili, da bodo imeli še naprej podporo srbskih oblasti za mir, stabilnost, vladavino prava in spoštovanje vseh podpisanih dogovorov.
