Severnokorejska zunanja ministrica Choe Son Hui je na obisku v Moskvi, kjer jo je gostil ruski kolega Sergej Lavrov, ki je pozdravil sodelovanje na vojaškem in varnostno-obveščevalnem področju. Nobena od držav za zdaj ni potrdila trditev Južne Koreje, Ukrajine in zahodnih držav, da je Severna Koreja poslala svoje vojake v Rusijo, kjer se pripravljajo na sodelovanje v vojni proti Ukrajini. V Kijevu pa so Združenim narodom sporočili, da so v Rusiji tudi trije vodilni severnokorejski generali: Kim Yong Bok, poveljnik specialcev, Ri Chang Ho, načelnik generalštaba, in pa Sin Kum Cheol, ki naj bi vodil severnokorejske vojake v boju proti ukrajinskim.
Choejeva je v Moskvi izjavila, da bo Severna Koreja ostala na strani Rusije vse do njene zmage v Ukrajini. Napovedala je tudi, da bo Severna Koreja »povečala svoj arzenal jedrskega orožja«. Za napotitev svojih vojakov na ukrajinsko bojišče naj bi Pjongjang dobil od Kremlja tehnologijo za uporabo jedrskega orožja. Vse to pomeni tudi zaostrovanje situacije na Korejskem polotoku, saj je za Seul nesprejemljivo, da se totalitarna Severna Koreja tako zelo vojaško krepi.
Je Rusija res šibka?
V četrtek je ameriški zunanji minister Antony Blinken ob opiranju na podatke ameriških obveščevalcev izjavil, da je 8000 severnokorejskih vojakov že v ruski regiji Kursk. V njej je ukrajinska vojska avgusta nepričakovano zavzela okoli 900 kvadratnih kilometrov, a jih je septembra in oktobra 300 izgubila. »Rusija je urila severnokorejske vojake v spopadanju s topovi, brezpilotniki, pehotnimi enotami, pa tudi v napadih na sovražnikove rove, kar kaže, da naj bi se borili v prvih bojnih vrstah,« je dejal Blinken. Dodal je: »Rusija je doslej za topovsko hrano uporabljala Ruse, odslej pa bo Severne Korejce, kar je znak njene šibkosti. Imajo po 1200 mrtvih ali ranjenih Rusov na dan.« Menda pa je ruska vojska v zadnjih mesecih, ko vse bolj uporablja drsne bombe, ki imajo veliko rušilno moč, bistveno zmanjšala žrtve v svojih vrstah. Težko je tudi govoriti o šibkosti Rusije, saj je oktobra zavzela 480 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar je največ v enem mesecu od leta 2022. Še vedno pa to ni niti tisočinka Ukrajine, tako da se fronta v zadnjih tednih kljub ruski premoči ni bistveno spremenila. Ukrajinci se še branijo v manjših mestih, kot so Vovčansk, Časiv Jar, Kupiansk, Pokrovsk, ki so sicer povsem porušena. Če pa bi Rusi osvojili Pokrovsk, bi lahko prodrli vse do milijonskega mesta Zaporožje, še prej pa do Kramatorska in Slovjanska, ki sta skupaj velika kot Maribor.
Pritisk na Peking in Zahod
Blinken je dal tudi vedeti, da od Kitajske pričakuje, da bo preprečila napotitev severnokorejskih vojakov na ukrajinsko bojišče. Peking je tesen zaveznik Moskve in Pjongjanga. A zdaj Kitajska ni zadovoljna, ker se v Severni Koreji povečuje ruski vpliv, njen pa zmanjšuje. Prav tako Pekingu ni všeč, da bo Pjongjang najbrž dobil rusko tehnologijo za izdelovanje jedrskega orožja, kar bi destabiliziralo razmere na Daljnem vzhodu, česar si Kitajska zaradi gospodarskih posledic ne želi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je kritiziral zahodne države, da so se mlačno odzvale na prihod severnokorejskih vojakov v Rusijo. Zdaj se boji, da bo Pjongjang poslal še več svojih vojakov. Zahod je kritiziral tudi zato, ker mu ne dovoli uporabe svojih izstrelkov dolgega dosega za napade na vojaške tarče v Rusiji. »Pravijo, da bo potem Rusiji to omogočilo novo eskalacijo vojne. Ampak, oprostite, prihod severnokorejskih vojakov je že eskalacija vojne,« je dejal.
