Tako velikega uspeha, kot se zadnje štiri dni kaže ukrajinski vojski v ruski regiji Kursk, ukrajinskim vojakom že mesece ni uspelo doseči na svojem ozemlju. Odkar jih je v torek več sto vdrlo na rusko ozemlje in začelo zavzemati okoliške obmejne vasi, naj bi ukrajinska vojska sodeč po zapisih ruskih vojaških blogerjev prodrla že 35 kilometrov globoko na rusko ozemlje. Za te podatke sicer ne obstaja uradna potrditev. Zagotovo pa so ukrajinski vojaki vdrli vsaj 15 kilometrov globoko na rusko ozemlje in se borijo za nadzor nad Sudžo. Koliko ozemlja so osvojili, ni znano.
O tem namreč v Kijevu molčijo, podatkov o osvojenem ozemlju pa zaradi ogrožanja ukrajinske ofenzive ne namerava objavljati tudi ameriški Inštitut za vojne študije (ISW), ki sicer s pomočjo satelitskih podatkov zelo natančno spremlja potek frontnih premikov vse od začetka vojne februarja 2022. Po ocenah estonske vojaške obveščevalne službe bo morala Rusija zaradi vdora v Kursku prerazporediti svoje sile. To se sicer že dejansko dogaja, saj je Rusija v regijo napotila okrepitve, prav tako raketne sisteme grad, artilerijo in tanke. Po ocenah ruske vojske sicer v napadih sodeluje okoli 1000 ukrajinskih vojakov, ob čemer dodajajo, da so v bojih z ruskimi silami izgubili že 945 svojih vojakov in več kot sto artilerijskih vozil. Kijev o poteku operacije na ruskem ozemlju sicer še naprej molči.
Zelenski: Rusija naj čuti, kaj je storila
Kakšen je strateški premislek pri vdoru v regijo Kursk, še naprej ostaja nejasno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem nedvoumen, da je možno pri ukrajinskem vdoru zaslediti tudi psihološki element. »Rusija je povzročila vojno v naši državi in bi morala čutiti, kaj je storila,« pravi Zelenski. Ukrajina z napadom gotovo hoče dokazati, da je Rusija nasprotnik, ki ga je možno premagati. To je sicer podmena, ki se vedno znova omenja, tudi zato, da zahodni partnerji ne bi začeli kolebati glede podpore Ukrajini. »Ukrajinci lahko dosežejo svoje cilje,« je prepričan Zelenski.
Brez dlake na jeziku sicer stanje na tem delu fronte ocenjujejo v estonski vojaški obveščevalni službi. »Zaradi vdora Ukrajine v regijo Kursk bodo ruske enote verjetno premeščene z drugih območij, da bi podprle obrambne ukrepe enot Ruske federacije in protinapade na ukrajinske sile na tem območju,« ocenjuje Janek Kesselmann, namestnik poveljnika estonskega vojaškega obveščevalnega centra, ki prav tako meni, da je morda ukrajinskim vojakom uspelo že preseči drugo linijo obrambe v regiji Kursk. Zaradi velike zaušnice, ki jo predstavlja ta vdor, sicer nekdanji predsednik in namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev terja, da ruske enote zavzamejo še več ukrajinskega ozemlja.
Napad z droni globoko na rusko ozemlje
Napadi ukrajinske vojske se ne stopnjujejo le v regiji Kursk, z droni je ukrajinska vojska napadla tudi rusko mesto Lipeck, ki leži okoli 450 kilometrov severno od Harkiva in je na pol poti do Moskve. V tem napadu je bilo ranjenih šest ljudi, poškodovana pa je bila tamkajšnja elektrarna, zato je guverner tamkajšnje regije razglasil izredne razmere.
Posnetki dogajanja v regiji Kursk, ki se pojavljajo na Telegramu, sicer kažejo razdejane vasi, prav tako več uničenih ruskih oklepnikov in drugih vojaških vozil. Ukrajinske sile naj bi pri čezmejnem vdoru poleg dronov kamikazov uporabljale tudi rakete himars.
»Kremelj si bo skoraj zagotovo prizadeval za ponovno zavzetje ruskega ozemlja v Kurski regiji, ki so ga zasedle ukrajinske sile, in za ustavitev ukrajinskih dejavnosti v Rusiji, saj bi znatno napredovanje Ukrajine v Rusiji pomenilo strateški udarec za desetletja prizadevanj ruskega predsednika Vladimirja Putina za utrditev dediščine ruske stabilnosti, varnosti in geopolitičnega preporoda,« so prepričani na Inštitutu za vojne študije.
