Po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) približno 1,8 milijona otrok v Nigeriji, večinoma deklet, nima dostopa do izobraževanja. Gre za krepko povečanje v primerjavi z letom 2021. Medtem ko vsak tretji prebivalec živi pod pragom revščine, med otroki ta delež znaša več kot 70 odstotkov.
Razlogov za to je več. V severnem delu države so številni napadi in množične ugrabitve šolarjev, ki so jih izvedle kriminalne skupine, močno ogrozili izobraževalni proces, saj so bile nigerijske oblasti po Unicefovih informacijah primorane zapreti več kot 11.000 šol. K že tako negotovemu učnemu okolju pomembno prispevajo tudi globoke razlike med spoloma. Večina deklic namreč ne zaključi osnovne šole, temveč ostane doma in pomaga pri skrbi za družino. Združeni narodi prav tako že več let opozarjajo na porast prijavljenih primerov otroških porok in zgodnjih nosečnosti, od katerih se vsaka četrta konča s smrtnim izidom za mater, otroka ali pa oba.
Čeprav je osnovnošolska izobrazba brezplačna, mesto v šolskih klopeh zasede le nekaj več kot 60 odstotkov otrok. Če otrok iz šole izostane, četudi za kratek čas, je verjetnost, da se bo vanjo še kdaj vrnil, zelo majhna. Otroci so veliko bolj dovzetni za zlorabe in škodljive tradicionalne prakse. Nacionalni pravni okvir za zaščito otrok velja od leta 2003, vendar je do danes zakon sprejelo le 23 od 36 zveznih držav (Nigerija je federacija), organi lokalnih oblasti pa svojih zakonskih obveznosti ne izvajajo.
Uničujoče poplave
Poleg lokalnih vojaških konfliktov, ekonomske krize, nezadostnega dostopa do osnovnih dobrin za preživetje in epidemij so k ogroženosti otroških življenj v zadnjem mesecu pripomogle tudi uničujoče poplave, najhujše izmed vseh, ki so Nigerijo prizadele v zadnjih letih. Izkoriščanje otrok bo tako še naraslo, saj družine v obupanih poskusih preživeti posledice poplav otroke pošiljajo na delo.
Avgusta sta namreč dve največji reki po obilnem dežju prestopili bregove. V štirih zveznih državah so razglasili izredno stanje, saj je voda v Obubri potopila kmetije in uničila pridelke na več kot 300 hektarjih. Šoloobvezni otroci bi morali nekaj tednov pozneje začeti novo šolsko leto. A v šolske klopi se jih večina ni vrnila. V poplavah je umrlo najmanj 600 ljudi, več kot milijon pa jih je moralo zapustiti domove – oziroma tisto, kar je ostalo od njih. Poplave so prizadele 31 od 36 zveznih držav. Za intenzivno deževje je kriva podnebna kriza. Nenadzorovana urbanizacija, denimo, je uničila gozdove in mokrišča, ki zavirajo prosti pretok vode.
V podeželskih skupnostih na območju, ki so ga poplave najhuje prizadele, je moralo na stotine otrok popolnoma prekiniti šolanje. Od njihovega dela je postalo odvisno preživetje družin. Otroci, nekateri stari komaj dvanajst let, dneve preživljajo ob delu na kmetijah, cestah, gradbiščih ali pa v mizarskih in avtomobilskih delavnicah.
Otroci so vedno bolj reducirani na poceni delovno silo. V desetih urah dela v večinoma nečloveških razmerah zaslužijo približno 300 nair (55 centov) na dan. Kljub temu da jim izobrazba še vedno veliko pomeni, so prisiljeni izbrati delo namesto šole, saj je zanje zdaj pomembno takojšnje preživetje.
Ne glede na to, ali gre za pomanjkanje plina, baterij, hrane ali zdravil, bo pritisk na vire očiten povsod po svetu. Še posebno zastrašujoč bo v Afriki, kjer naj bi se po mnenju strokovnjakov število prebivalstva v prihodnjem desetletju zelo povečalo. Ravno afriške države pa so tudi med državami, ki so najbolj občutljive za podnebne spremembe in s tem povezane ekstremne dogodke.
