Ameriški predsednik Joe Biden ima pred seboj še pet mesecev mandata, a njegov govor na prvi dan konvencije demokratske stranke v Chicagu je že izzvenel kot začetek slovesa od položaja in tudi od politike, v kateri je od leta 1973. »Za največjo čast v življenju si štejem to, da sem lahko bil vaš predsednik. Rad imam svojo službo, toda svojo državo imam še rajši,« je dejal Biden. To je bilo razumeti kot razlago za njegov odstop od predsedniške kandidature prejšnji mesec: zaradi višjih ciljev, da morda tako prepreči vnovično zmago republikanca Donalda Trumpa, ki ga je označil za resnično grožnjo ameriški demokraciji.

Demokrati so v Chicagu začeli svojo štiridnevno konvencijo. Osrednji govornik prvega dne je bil Joe Biden, ki je odločno podprl Kamalo Harris. Foto: AP

»Govorice, da sem jezen, ne držijo«

Bidna so udeleženci konvencije sprejeli veličastno. »Radi te imamo, Joe« in »Hvala, Joe« je odmevalo po dvorani United Centra, kjer je 46. predsednika ZDA na odru napovedala njegova hči Ashley in mu orosila oči, navzoči pa so ga pričakali s stoječimi ovacijami. Slika je bila popolno nasprotje dogajanja še pred mesecem dni, ko je vsak dan naraščalo število vplivnih demokratov, ki so Bidna pozivali k odstopu od kandidature, ker se je zdel v vse večje breme stranki po katastrofalni predstavi v junijski debati s Trumpom in ponesrečenih poskusih njegovega štaba, da omeji politično škodo. Topel sprejem Bidna je bil tudi posledica zavedanja, da je nedvomno sprejel težko odločitev in odstopil od kandidature, ko je predsedniško nominacijo že imel v žepu. In ko se je Biden med govorom zmotil, kar bi demokratom še pred nekaj tedni povzročalo krče v želodcu, je napako pospremil sproščen smeh.

»Vse te govorice, da sem jezen na tiste, ki so rekli, naj odstopim – to ni res,« je rekel Biden, ki je skušal utrditi videz enotnosti stranke. Predvsem pa je to počel s trdno podporo svoji podpredsednici Kamali Harris, ki je zdaj predsedniška kandidatka demokratov in bo nominacijo sprejela jutri. Njena morebitna zmaga pa bi bila navsezadnje tudi del njegove politične dediščine. »Prva odločitev, ki sem jo sprejel, ko sem (leta 2020) zmagal na strankarskih volitvah, je bila izbira Kamale (za podpredsedniško kandidatko). In bila je najboljša odločitev, kar sem jih sprejel v vsej svoji karieri,« je dejal Biden ter obljubil, da bo najboljši prostovoljec v njeni kampanji. »Bo predsednica, ki bo otrokom za zgled. Ki jo bodo svetovni voditelji spoštovali oziroma jo že. Na katero bomo lahko vsi ponosni,« je dejal Biden in namigoval na razlike s Trumpom, ki ga je označil za vase zagledanega lažnivca in obsojenega kriminalca. Harrisova je bila v dvorani, tako kot njen podpredsedniški izbranec Tim Walz. Ta bo nominacijo sprejel danes.

Manj ljudi od pričakovanj na shodu v podporo Palestincem

Prvi dan je imela govor tudi Hillary Clinton, ki je bila predsedniška kandidatka stranke leta 2016 in je na volitvah izgubila proti Trumpu. Prišla je najbližje predsedniškemu položaju od vseh žensk v ameriški zgodovini. Dejala je, da je »naredila mnogo razpok v tem najtrdnejšem zidu«, Harrisova pa je zdaj pred tem, »da ga enkrat za vselej podre«. Toda, je dodala, demokrati ne smejo postati ležerni ob anketah, kjer jim s Harrisovo kaže bolje, kot je Bidnu, ampak se morajo do konca boriti za zmago. Tu je gotovo govorila iz lastnih izkušenj.

Prva dan konvencije se niso uresničile napovedi o velikih shodih v podporo Palestincem in demonstracijam proti neomajni podpori Bidnove vlade Izraelu. Napovedovalo se je več deset tisoč udeležencev, po splošnih ocenah pa jih je bilo nekaj tisoč. Protestni shod po mestu je potekal mirno, le enkrat je šlo nekaj udeležencev čez ograjo in policija jih je aretirala. Še en shod v podporo premirju v Gazi je predviden za jutri.