V Katarju in Egiptu so se včeraj nadaljevala pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi, potem ko so proti koncu tega tedna nekoliko zbledele prejšnje optimistične napovedi o mogočem dogovoru v nekaj dneh. Pogajalci, ki se jim je za en dan pridružil tudi šef Cie William Burns, pa potem zapustil Katar, poskušajo zmanjšati razkorake med Hamasom in Izraelom, ki medtem nadaljuje vojaško operacijo, v kateri je bilo po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi ubitih najmanj 45.206 ljudi, kar je v povprečju več kot sto na dan.
Usklajevanje imen na seznamu za izpustitev
Razkorakov v pogajanjih ostaja kar nekaj, sodeč po izjavah neimenovanih posrednikov v pogajanjih. Izrael se zavzema za postopno pot k premirju, Hamas za enkratni dogovor. Kaže sicer, da bo stopenj vendarle več. Hamas naj bi v prvi izpustil zajete talce in predal trupla ubitih, a ni jasno, ali vse. Izrael bi na drugi strani izpustil večje število palestinskih zapornikov. Hamas želi, da bi bilo med njimi »sto velikih imen«, Izrael pa se z vsemi ne strinja, denimo z izpustitvijo med Palestinci verjetno najuglednejše osebnosti Marvana Bargutija, voditelja intifade proti Izraelu in nekoga, ki bi mu morda lahko uspelo povezati med seboj neenotne Palestince.
Hamas naj bi odstopil od zahteve po popolnem izraelskem umiku iz Gaze, ki postaja vse manj realen, ker mu izraelski premier Benjamin Netanjahu odločno nasprotuje, pogajalske karte Hamasa pa so vse slabše tudi zaradi slabitve njegovega ključnega zaveznika, Irana. Izrael naj bi vztrajal pri pravici, da po prvi fazi prekinitve ognja, predvidoma šesttedenski, spet napade v Gazi, če bi ocenil, da je potrebno novo posredovanje proti Hamasu. Odprto je vprašanje obsega izraelskega nadzora v sami Gazi po koncu vojne, ki se bo očitno nadaljeval, saj Netanjahu zavrača prenos na palestinsko upravo, ki jo vodi med ljudmi zelo nepriljubljeni predsednik Mahmud Abas. Ta ima na papirju nadzor na Zahodnem bregu, a v resnici tam stvari vodijo Izraelci. Potem je tu še vprašanje vračanja prebivalcev Gaze na domove, če ti sploh stojijo, in razdeljevanja pomoči, kar bo nujno potrebno.
Izraelskega ministra moti papežev zapis
Medtem so v četrtek našteli 44 žrtev izraelskih zračnih napadov v Gazi, sodeč po fotografijah tudi več otrok. Trinajst jih je bilo ubitih v zračnih napadih na hiši in begunsko taborišče v mestu Gaza, najmanj 27 v njegovih predmestjih v napadih na zavetišči za razseljene osebe in še eno taborišče, štiri osebe pa so bile ubite v napadu na severu palestinske enklave.
Izraelski minister za diasporo se je medtem včeraj odzval na objavo izvlečkov prihajajoče knjige papeža Frančiška, v kateri je zapisal, da bi morali previdno preučiti, ali izraelsko ravnanje v Gazi ustreza tehnični definiciji genocida, kot so jo dorekli mednarodni pravniki in organizacije. Minister Amičaj Čikli je v mnenjskem prispevku za italijanski časnik Il Foglio zapisal, da papeževe besede mejijo na »trivializacijo« genocida. »Kot ljudstvo, ki je v holokavstu izgubilo šest milijonov sinov in hčera, smo posebno občutljivi za trivializacijo pojma genocid,« je zapisal. Meddržavno sodišče v Haagu, najvišje sodno telo Organizacije združenih narodov, sicer v zadevi, ki jo je sprožila Južnoafriška republika, presoja, ali Izrael v Gazi izvaja genocid.
