Po uvedbi višjih carin na kitajske električne avtomobile za od 17 do 38 odstotkov se je v Evropski uniji uvoz slednjih zmanjšal. Bruselj se je 4. julija za ta »začasni« ukrep odločil, da bi zaščitil svoje proizvajalce električnih avtomobilov pred kitajsko konkurenco. Število novih električnih avtomobilov, ki so jih kitajski proizvajalci prodali julija v EU, se je glede na junij zmanjšalo za 45 odstotkov. Tako kaže študija ameriškega Dataforcea, ki je analiziral podatke iz 16 držav članic. V Nemčiji je med prodanimi električnimi avtomobili delež kitajskih padel s 13 odstotkov junija na 8 odstotkov julija, v Franciji pa z 8 na 5 odstotkov. V Veliki Britaniji, ki ni članica EU, se ta delež ni zmanjšal.
Vendar analitiki opozarjajo, da omenjeni padec prodaje v EU za 45 odstotkov ne kaže realne slike. Junija se je namreč v EU močno povečala prodaja kitajskih električnih avtomobilov, ker so potencialni kupci hoteli izkoristiti nižje cene pred uvedbo začasnih carin. Tako je na primer BYD, ki je lani postal največji proizvajalec električnih avtomobilov na svetu, julija letos v EU prodal trikrat več tovrstnih vozil kot julija lani. Sicer so BYD, ki ima sedež v 20-milijonskem Šenženu, veliko manj prizadele nove carine kot šanghajski SAIC, ki je julija letos za petino zmanjšal prodajo glede na lanski julij. Koristile pa bodo evropskih znamkam.
Novembra vendarle dogovor med Kitajsko in EU?
Do 4. julija so v EU carine na vse kitajske električne avtomobile znašale 10 odstotkov, po novem pa bodo večje še za 17,4 odstotka za znamko BYD, za 20 odstotkov za Geely in največ, za 38 odstotkov, za SAIC, ker ni hotel sodelovati v preiskavi EU glede subvencij. Evropska komisija trdi, da je to zvišanje carin lahko le začasno in da bi ga lahko do novembra preklicala, če bi prišlo do dogovora s Kitajsko. Zvišanje carin utemeljuje z argumentom, da so kitajska država in lokalne oblasti v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) subvencionirale avtomobilsko industrijo. Na tak način naj bi poskušale uničiti konkurenco, v EU pa avtomobilska industrija zaposluje 15 milijonov ljudi. A subvencije je težko dokazati, saj do njih prihaja tudi z nizkimi cenami surovin za avtomobilsko industrijo ali nizko ceno ladijskega transporta do Rotterdama ali Hamburga.
V Pekingu zanikajo kršenje pravil WTO in trdijo, da jih krši EU z zvišanjem carin, zato so poslali pritožbo na razsodišče WTO. Menijo tudi, da EU tako spodkopava sodelovanje mednarodne skupnosti v boju proti podnebnim spremembam. Grozijo tudi s povračilnimi ukrepi na področju carin.
Vendar se zdi, da bo predvsem BYD lahko prenesel zvišanje carin v EU, ki zlasti pri njem še zdaleč ni tako drastično kot v ZDA, ki so s povišanjem carin s 25 na 100 odstotkov »zaradi nacionalne varnosti« (torej ne zaradi subvencij) postale prava trdnjava Tesle. Sedanje carine v EU so tudi neke vrste kompromis, ker se EU še ni povsem odločila, ali bo kot ZDA za vsako ceno branila svojo industrijo ali pa bo dala prednost boju proti podnebnim spremembam. V primeru forsiranja zelenega prehoda bi namreč zelo prav prišli kitajski električni avtomobili, saj so kakovostni in cenovno dostopni za evropski srednji sloj.
BYD je dvakratni zmagovalec
Cena proizvodnje enega avtomobila pa je na Kitajskem nizka najbrž ne toliko zaradi subvencij, ampak bolj zaradi poceni delovne sile, pa tudi ker lahko uspešni proizvajalci, kot so BYD, Geely in SAIC, proizvajajo v velikih količinah za domače potrošnike. Doslej je bil namreč za proizvajalce električnih vozil najpomembnejši kitajski trg, saj se trenutno več kot polovica vseh električnih avtomobilov vozi po kitajskih cestah. Sicer je bilo od januarja do julija na svetu prodanih 8,4 milijona električnih avtomobilov, od tega 5 milijonov na Kitajskem in le 1,5 milijona v EU, kjer drugače kot na Kitajskem povpraševanje stagnira.
Kljub novim carinam nič ne kaže, da bi BYD zmanjšal svoje apetite po trgu EU. Menda je pravi zmagovalec evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji, saj je s svojim sponzorstvom in reklamnimi napisi na tekmah pritegnil pozornost več sto milijonov televizijskih gledalcev po svetu. Njegova »zmaga« je toliko večja, ker jo je dosegel v domovini Volkswagna, Audija, BMW in Mercedesa. BYD je tudi pripravljen na morebitno novo zviševanje carin v EU, saj bo leta 2027 na Madžarskem začel proizvajati električne avtomobile (premierju Viktorju Orbanu se je torej obrestovalo sedenje na dveh stolih, EU in rusko-kitajskem). Zadnji večji poslovni uspeh BYD je pogodba z Uberjem pred tremi tedni o prodaji 100.000 električnih vozil za Latinsko Ameriko in Evropo.
