Po naravni zimi je Otočanom zagodla še zima nezadovoljstva, kot pravijo stavkovnemu valu, ki se širi prek Britanije. Po železničarjih, poštarjih, predavateljih in medicinskih sestrah, ki so napovedali več stavk, so se včeraj odločili stavkati tudi zaposleni v reševalni službi javnega zdravstva v Angliji in Walesu. To je bila prva od dveh napovedanih stavk. Drugo so napovedali za prihodnji teden.
Neodzivanje celo na klice umirajočih?
»Smo trmasti, premier?« je sedma sila pred Downing Streetom 10 vzklikala proti premierju Rishiju Sunaku, ki se ni odzval. Tudi njegova konservativna vlada ignorira sindikate in se noče vrniti za pogajalsko mizo z nobenim od sindikatov, katerih članstvo je že stavkalo to zimo. Vztrajno ponavlja samo to, da si v času draginjske in ekonomske krize vlada ne more privoščiti pretiranih zahtev po povišanju plač.
Letošnjo zimo zaradi stavk že primerjajo z zimo nezadovoljstva 1978/79, ko so stavkali skoraj vsi, od smetarjev do pogrebcev, zaradi česar je London spominjal na orjaško smetišče, umrlih pa niso pokopavali več tednov. Sreda v Angliji in Walesu se je začela in nadaljevala s pozivi javnega zdravstva Otočanom, naj številko 911 pokličejo samo, če mislijo, da je njihovo življenje res ogroženo. Pa je bil položaj na frontah reševalne službe, ki na svoje probleme opozarja že veliko let, kaj drugačen, kot je vse druge dni? Na televizijah je krožil pogovor z voznikom bolničarjem, ki je dramatično opisal vsakdanji položaj, s katerimi se soočajo on in njegovi kolegi. »Ne znam se izraziti o tem, kako hudo slabo je. Priče smo orjaškemu številu klicev, na katere se ne more odzvati noben rešilec. Na številko 911 nas kličejo ljudje, ki umirajo, pa nimamo nikogar, ki bi se odzval na klic. Ljudje se s tem soočajo vsak dan. Dan za dnem,« je dejal. Njegove besede potrjuje žalostna statistika javnega zdravstva. Samo lani je bilo 132 odstotkov več smrti bolnikov med premestitvijo iz reševalnega vozila v bolnišnico. Ker so tako dolgo čakali na reševalce.
Za stavko s težkim srcem
Sindikati trdijo, da pomanjkanje sredstev za reševalno službo terja življenja. Za stavko so se odločili s težkim srcem. Stavkajoči so ves dan armadi novinarjev najbolj poudarjali, da niso hoteli stavkati, vendar druge izbire niso imeli. Eden od njih je dejal: »To je bila najtežja odločitev, vendar tako ne gre več naprej. Hočemo reševati življenja, nočemo stavkati, vendar nimamo izbire. Dokler vlade ne bo prisluhnila opozorilom, v kakšen položaj in pod kakšne pritiske nas je spravila, absolutno ni druge poti.« Reševalna služba je po njihovem na robu propada, ker ima premalo osebja in premalo sredstev. Pravijo tudi, da so veliko premalo plačani in da so delovne razmere, zaradi katerih imajo pogosto dvanajsturni ali daljši delovnik, obupne.
Vlada trdi, da so vsem v javnem zdravstvu povišali plače za najmanj štiri odstotke. Zaposleni v državnem zdravstvu pravijo, da so njihove realne plače danes nižje, kot so bile pred desetimi leti. Njihov sindikat zahteva 19-odstotno povišanje plač. Vlada se noče več niti pogajati, zdravstveni minister Steve Barcley pa je sprožil ogorčenje stavkajočih, ko je dejal, da so se zavestno odločili ogrožati življenja Otočanov. Sindikat reševalne službe je bil ogorčen. »To je do ključnih delavcev našega zdravstva in reševalcev zelo žaljiva izjava. Niso se zavestno odločili ogrožati življenj, zavestno so se odločili postaviti za javno zdravstvo, o katerem so prepričani, da se podira pod njihovimi nogami,« je dejala generalna sekretarka njihovega sindikata Rachel Harrison.
