Kitajske oblasti predstavnico Bi-khim obtožujejo iskanja podpore za neodvisnost Tajvana. V luči tega ji očitajo namerno spodbujanje konfrontacije ter ogrožanje miru in stabilnosti v regiji. Sankcije ji prepovedujejo vstop na kitajsko celino, v Hongkong in Macao. Prav tako pa z njo povezanim podjetjem prepovedujejo sodelovanje s kitajskimi podjetniki, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Pekinško zunanje ministrstvo je medtem sankcioniralo tudi ameriški inštitut Hudson s sedežem v Washingtonu in predsedniško knjižnico Ronalda Reagana v kraju Simi Valley, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Obema očitajo, da Tsai Ing-wen zagotavljata platformo in prostore za njene separatistične dejavnosti za neodvisnost Tajvana. Sankcije jima med drugim prepovedujejo sodelovanje z univerzami, organizacijami in posamezniki na Kitajskem.

Tajvansko obrambno ministrstvo pa tudi danes opozarja, da Kitajska nadaljuje okrepljeno vojaško prisotnost v bližini otoka. Tri kitajske ladje naj bi plule v bližini otoka, bojno letalo in helikopter pa naj bi prečkala tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe, ki je sicer bistveno obsežnejše kot dejanski zračni prostor Tajvana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Že v sredo so v tajvanski ožini opazili tri kitajske bojne ladje, med njimi tudi letalonosilko. Te so ožino med Tajvanom in Filipini prečkala le nekaj ur pred srečanjem predsednice Tsai Ing-wen in predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevina McCarthyja.

Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Xi Jinping.

ZDA medtem ostajajo najpomembnejša mednarodna zaveznica Tajvana in njegova največja dobaviteljica orožja kljub temu, da so leta 1979 uradno spremenile svoje diplomatsko priznanje v korist Kitajske.