V Ramsteinu, ameriški vojaški letalski bazi v nemškem Porenju, so se v petek srečali obrambni ministri petdesetih držav kontaktne skupine, ki pomaga Ukrajini v vojni proti Rusiji. O tem, kako resne so razmere v Ukrajini, kaže prihod predsednika te države Volodimirja Zelenskega v Ramstein, kjer je prosil za več streliva in orožja, pa tudi za hitrejše dobave. Pritoževal se je, da sistemi protizračne obrambe prihajajo z zamudo zdaj, ko so ruski napadi na energetsko infrastrukturo in mesta posebno siloviti. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je udeležence srečanja pozval, naj bodo dobave hitrejše: »To je kritični trenutek. Mudi se zdaj, ko se bliža zima.«

Pravica do obrambe se ne konča na mejah Ukrajine

Zelenski je v Ramsteinu znova prosil za dovoljenje za uporabo zahodnega orožja z dolgim dosegom (300 kilometrov) za napade globoko na rusko ozemlje: »Tako bo Rusija imela razlog, da si prizadeva za mir.« Pozneje je dejal, da bi bilo treba na ta način v ruskih letalskih bazah uničiti letala, ki bombardirajo ukrajinska mesta. A zahodne države so zadržane pri vprašanju uporabe svojega orožja z dolgim dosegom na ruskem ozemlju, zlasti ZDA se bojijo konflikta z Rusijo, pa tudi še hujše zaostritve vojne med Ukrajino in Rusijo.

Če gre sklepati po zadnjih maščevalnih potezah Putina in ruske vojske zaradi ukrajinskega vdora v regijo Kursk, bi intenzivnejši ukrajinski napadi na notranjost Rusije povzročili še veliko intenzivnejše Putinovo uničevanje Ukrajine, kot smo mu bili priča doslej. Govornik ameriškega obrambnega ministrstva je sicer v četrtek dejal, da ZDA napadov z raketnimi sistemi ATACMS na rusko ozemlje ne dovolijo, ker nimajo veliko teh raket, Ukrajinci pa jih bolj potrebujejo za napade na fronti, torej v Ukrajini.

Vendar je v četrtek vplivni demokratski senator iz Arizone Mark Kelly, ki si zdaj prizadeva postati podpredsedniški kandidat Kamale Harris, v pogovoru za časopis Kyiv Independent dejal: »Ker so razmere na bojišču neugodne in ker Ukrajina počasi izgublja svoje ozemlje, bi bilo dobro dovoliti uporabo našega orožja za napade globoko v Rusiji. Tarče bi morale biti vojaške preskrbovalne poti, skladišča in vojaške baze.« V to smer razmišlja tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg: »Pravica do obrambe Ukrajine se ne konča na njeni meji.«

Volodimir Zelenski, predsednik Ukrajine: »Število nedobavljenih sistemov zračne obrambe je veliko.«

 

 

Nove pošiljke orožja iz Evrope

Zelenski je v Ramsteinu spomnil, da mineva mesec dni od začetka ukrajinskega vdora na rusko ozemlje v regiji Kursk. Povedal je, da je bilo pri tem mrtvih, ranjenih ali zajetih 6000 ruskih vojakov in da ukrajinski vojaki zdaj nadzorujejo 1300 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja.

Za Zelenskega je bilo v petek zelo pomembno tudi srečanje z nemških kanclerjem Olafom Scholzem v Frankfurtu na Majni. Nemčija je namreč druga najpomembnejša pri dobavah streliva in orožja, a v zadnjih tednih hoče nemški finančni minister zaradi proračunskih težav zmanjšati pomoč Ukrajini. Vendarle ji namerava Berlin poslati dodatne sisteme protizračne obrambe iris-T, ki so se v Ukrajini že izkazali kot dragoceno orožje proti brezpilotnikom, letalom in različnim izstrelkom.

Nemčija bo tudi sodelovala z nekaterimi evropskimi državami pri dobavi 77 tankov leopard, ki veljajo za ene najboljših na svetu. Ne bo pa Ukrajini dobavila izstrelkov dolgega dosega taurus, potem ko so ji ZDA, Francija in Velika Britanija že davno poslale svoje ATACMS, scalp in storm shadow. 

Ukrainian President Volodymyr Zelenskyy takes part in the Ukraine Contact Group meeting at Ramstein Air Base, Friday, Sept.6, 2024. (Andreas Arnold/dpa via AP)

Volodimir Zelenski, predsednik Ukrajine:  »Število sistemov zračne obrambe, ki še niso bili dobavljeni, je veliko.« Foto: AP

Umazana igra Kremlja v ZDA in Evropi

Ameriška obveščevalna agencija FBI je prišla do več spletnih dokumentov, ki kažejo ne le, da hoče Kremelj z manipulacijami na spletu – podobno kot leta 2020 in 2016, ko je morda na ta način zmagal Donald Trump – vplivati na ameriške predsedniške volitve, temveč da hoče z umazanimi sredstvi tudi zmanjšati podporo Ukrajini ter diskreditirati ZDA med Nemci, Francozi, Italijani in Britanci. V Moskvi so si pomagali na primer s komentarji na družbenih omrežjih, kot je »Zakaj bi morali pomagati Ukrajini?«, a tudi z lažnimi spletnimi stranmi Reutersa, Der Spiegla, Le Monda in drugih evropskih medijev. Po FBI vso to operacijo vodi Putinov sodelavec Sergej Kirijenko. Kot je še razvidno iz odkritih dokumentov, je Kremelj z lažnimi članki in videoposnetki ter vplivneži in komentarji na družbenih omrežjih poskušal zaostriti ali celo umetno ustvariti družbene konflikte v Nemčiji in Franciji, da bi destabiliziral družbo.

Priporočamo