V svojem nagovoru evropskim parlamentarcem se je med drugim zavzel za ostrejše sankcije proti Rusiji, predvsem ruskim transportnim podjetjem, ki z ladjami izvažajo rusko nafto odjemalcem po svetu. »Putin ne ceni ne ljudi ne pravil. Ceni le denar in moč. To so stvari, ki mu jih moramo odvzeti, da bi ponovno vzpostavili mir,« je dejal ukrajinski predsednik. Ob želji po dodatnem orožju, s katerim bi dodatno pritisnili na Rusijo, je svaril tudi pred morebitnim porastom števila severnokorejskih vojakov na ukrajinski fronti z zdajšnjih 11.000 na morebiti kar 100.000. Ob vseh teh opozorilih je vendarle pristavil: »Tisoč dni vojne je ogromen izziv. Ukrajina si zasluži, da prihodnje leto postane leto miru.«
Poškodovana podvodna kabla
Pozivi Zelenskega so prišli potem, ko je bil nemški kancler Olaf Scholz deležen precejšnje kritike, da je po dveh letih prejšnji teden spet govoril z ruskim predsednikom Putinom ter ga pozval k prekinitvi spopadov. Po Beli hiši je v bran Scholza zdaj vzel še njegov obrambni minister Boris Pistorius, ki je dejal, da je bil telefonski pogovor dokaz, da se Putin ni pripravljen pogajati o ničemer. »Zato bi morali vsi v Nemčiji ali drugih evropskih državah končno spoznati, da zdaj ni čas za pogovore o miru,« je pristavil Pistorius.
Zelenski je v evropskem parlamentu slišal besede podpore, hkrati pa mu je to podporo z iskanjem dodatnih oblik pomoči v Varšavi izražalo šest evropskih zunanjih ministrov. Vodje diplomacij Poljske, Nemčije, Francije, Italije, Španije in Velike Britanije so iskali možnosti povečanja podpore Ukrajini. Hkrati so ugotavljali, da Rusija proti državam Nata in EU uperja vse bolj raznolike hibridne dejavnosti, kar pomeni veliko varnostno tveganje.
Eden izmed takšnih hibridnih napadov bi utegnilo biti tudi najnovejše poškodovanje telekomunikacijskih kablov med severno in celinsko Evropo. Okrepili so se namreč sumi, da se je v Baltskem morju vnovič zgodila sabotaža. Tokrat ni bil tarča neznancev plinovod, kot je bilo s Severnim tokom, temveč so jih skupili komunikacijski kabli med Finsko in Švedsko ter Nemčijo in Litvo, o čemer je v ponedeljek poročalo finsko državno podjetje Cinia. Zaradi okvare so bile prekinjene komunikacijske povezave po 1173 kilometrov dolgem kablu, ki poteka po isti trasi kot pred dvema letoma uničeni Severni tok. Pistorius je ocenil, da gre verjetno za sabotažo. Kako dolgo bo trajalo popravilo, še ni znano.
Spremenjena jedrska strategija
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem na tisoči dan vojne podpisal odlok nedavno spremenjene jedrske doktrine Rusije. Ta zdaj širi okoliščine za uporabo jedrskega orožja, kar je mogoče razumeti kot dodatno svarilo pred uporabo ameriških raket dolgega dosega na ruskih tleh. V doktrini je navedeno, da bi Moskva razmislila o jedrskem povračilnem ukrepu ne le kot odgovoru na jedrski napad, temveč tudi v primeru konvencionalnega napada na Rusijo ali njeno zaveznico Belorusijo, ki bi »kritično ogrozil njuno suverenost ali ozemeljsko celovitost«. Slednja podrobnost je pomembna zaradi okoli 650 kvadratnih kilometrov zasedenega ozemlja v Kursku. Rusija sicer okupira okoli 110.000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Razlika s prejšnjo doktrino iz leta 2020 je sicer očitna. Ta je določala, da lahko Rusija uporabi jedrsko orožje zgolj v primeru sovražnikovega jedrskega napada ali konvencionalnega napada, ki bi ogrozil obstoj države.
Da je bila ta spremenjena jedrska strategija posledica odločitve ZDA za umik omejitev napadov z raketami dolgega dosega na ruskih tleh, v Moskvi niso potrdili. Časovnik spremembe strategije je bil določen vnaprej, se je glasilo pojasnilo. x
