Že leta ga ni bilo videti v javnosti, saj se je bal, da ga bo Izrael umoril. Deloval je v senci in tesno povezan z Iranom. Njegovo smrt je medtem potrdil tudi Hezbolah.
Pod njegovim vodstvom se je Hezbolah iz milice, ustanovljene za boj proti izraelskim enotam, ki so okupirale Libanon, razvil v vojaško silo, močnejšo od libanonske vojske, ki ima moč v libanonski politiki, je pomemben ponudnik zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih storitev ter ključen del prizadevanj Irana za prevlado na Bližnjem vzhodu.
Hezbolah je pod njegovim vodstvom tudi pomagal usposabljati borce palestinske islamistične skupine Hamas ter milice v Iraku in Jemnu, od Irana pa je pridobil orožje za napade proti Izraelu.
Hasan Nasrala se je rodil leta 1960. Odraščal je v soseski Bourj Hammoud na vzhodu Bejruta, kjer je njegov oče imel majhno trgovino z zelenjavo. Bil je najstarejši od devetih otrok.
Vodenje Hezbolaha prevzel leta 1992
Ko je leta 1975 v Libanonu izbruhnila državljanska vojna, je njegova družina pobegnila na jug države, sam pa se je pridružil tedanji šiitski milici gibanju Amal. Leta 1976 je začel študij vere v iraškem mestu Nadžaf, po dveh letih pa je bil izgnan iz Iraka. V Libanonu se je znova pridružil gibanju Amal, nato pa se je leta 1982, kmalu po izraelski invaziji na Libanon zaradi napadov palestinskih borcev z več somišljeniki odcepil od skupine.
Nova skupina, Islamski Amal, je dobila precejšnjo vojaško in organizacijsko podporo iranske revolucionarne garde s sedežem v dolini Beka in postala najvidnejša in najučinkovitejša od šiitskih milic, ki so pozneje oblikovale Hezbolah.
Leta 1985 je Hezbolah, ki ga je politično in vojaško podpiral Iran, uradno naznanil svojo ustanovitev z objavo odprtega pisma, v katerem je ZDA in Sovjetsko zvezo označil za glavna sovražnika islama in pozval k izbrisu Izraela.
Nasrala je vodenje gibanja prevzel leta 1992, potem ko je bil njegov predhodnik Abas al Musavi ubit v izraelskem napadu.
Eden od njegovih prvih ukrepov je bil maščevanje za uboj Musavija. Odredil je raketne napade na sever Izraela, v katerih je bilo ubito dekle, v eksploziji avtomobila bombe je bil ubit izraelski varnostnik na izraelskem veleposlaništvu v Turčiji, v samomorilskem napadu na izraelsko veleposlaništvo v Buenos Airesu pa je umrlo 29 ljudi.
Razglasil prvo arabsko zmago proti Izraelu
Nasrala je vodil tudi vojno nizke intenzivnosti z izraelskimi silami, ki se je končala z njihovim umikom iz južnega Libanona leta 2000. Nasrala je to razglasil za prvo arabsko zmago proti Izraelu. Je bil pa v spopadu z izraelsko vojsko ubit njegov najstarejši sin Hadi. Izguba in mučeništvo sta Nasrali prinesla veliko spoštovanje v gibanju.
Leta 2006 so borci Hezbolaha izvedli čezmejni napad, v katerem je bilo ubitih osem izraelskih vojakov, dva sta bila ugrabljena, kar je sprožilo obsežen odziv Izraela.
Leta 2009 je Nasrala izdal nov politični manifest, v katerem je poudaril politično vizijo Hezbolaha. V nasprotju z dokumentom iz leta 1985 v njem ni več omenjena islamska republika, ohranja pa ostro stališče do Izraela in ZDA ter ponavlja, da mora Hezbolah obdržati svoje orožje kljub resoluciji ZN, ki ga prepoveduje v južnem Libanonu.
Štiri leta zatem je Nasrala naznanil, da Hezbolah vstopa v popolnoma novo fazo svojega obstoja, saj je v Sirijo poslal svoje borce, da bi pomagali zatreti upor svojemu zavezniku, predsedniku Bašarju al Asadu. Libanonski sunitski voditelji so Hezbolahu očitali, da je državo potegnil v sirsko vojno.
Gospodarska kriza v Libanonu je leta 2019 sprožila množične proteste proti politični eliti, ki jo že dolgo obtožujejo korupcije, zapravljanja, slabega upravljanja in malomarnosti. Nasrala je sprva izražal razumevanje za pozive k reformam, vendar se je njegov odnos spremenil, ko so protestniki začeli zahtevati popolno prenovo političnega sistema.
Eksplozije komunikacijskih naprav ohromile Hezbolah
Po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, ki je sprožil vojno v Gazi, so se prej občasni spopadi med Hezbolahom in Izraelom zaostrili. Hezbolah je v znak solidarnosti s Palestinci obstreljeval izraelske položaje, izraelska vojska je odgovarjala z zračnimi napadi ter obstreljevanjem položajev Hezbolaha v Libanonu.
Po množični eksploziji komunikacijskih naprav pripadnikov gibanja sredi septembra, v kateri je bilo ubitih 39 ljudi, več tisoč pa ranjenih, je Nasrala v svojem zadnjem sporočilu javnosti odgovornost pripisal Izraelu in posvaril, da je prestopil vse meje. Priznal je, da je gibanje utrpelo udarec brez primere. Izrael ni prevzel odgovornosti, je pa močno okrepil napade na cilje v Libanonu, v katerih je bilo od ponedeljka ubitih več sto ljudi, na tisoče pa ranjenih.
Čeprav Izrael ni prevzel odgovornosti za eksplozije komunikacijskih naprav, je prav ta poteza odprla vrata napadom na vodstvo Hezbolaha. Po eni strani so izraelski obveščevalci dobili vpogled v hospitalizirane zaradi eksplozij in s tem v mrežo članov Hezbolaha. Po drugi strani pa so ohromili zmožnosti organizacije, da varno komunicira na daljavo. Posledično so se morali pripadniki Hezbolaha za koordinacijo svojega delovanja srečevati v živo. To je odprlo vrata za ciljane zračne napade. Izraelska vojska je danes tudi potrdila, da so poleg Nasrale uspeli ubiti tudi druge poveljnike Hezbolaha, vključno s poveljnikom gibanja v južnem Libanonu Alija Karaka. »Napad je bil izveden, ko je Hezbolahovo višje poveljstvo delovalo na sedežu in izvajalo teroristične dejavnosti proti državljanom države Izrael,« je sporočila izraelska vojska.
Nasrala, ki je običajno nosil tradicionalna šiitska oblačila in črn turban, je bil znan tudi po svojih dolgih govorih, ki so lahko trajali več ur. Javno je deloval proti družbeni in politični marginalizaciji šiitov, njegovi privrženci pa so ga videli kot duhovnega in političnega mentorja.
