Ismail Hanija, politični voditelj Hamasa, ki je živel v Katarju, je Izraelu vselej namenjal najostrejša sporočila in obsodbe ter poudarjal palestinski boj za svobodo. A vendar je veljal za manj radikalnega od drugih v vrhu gibanja, ki ga ZDA in Evropska unija uvrščajo med teroristične organizacije. Bil je glavni predstavnik Hamasa na pogajanjih o premirju v Gazi, pred kratkim pa se je na Kitajskem udeležil pogajanj štirinajstih palestinskih frakcij, ki so dosegle dogovor o narodni enotnosti.

Zanikal je, da bi vedel za priprave na napad na Izrael 7. oktobra lani, ki naj bi ga v strogi tajnosti skovala radikalna vojaška struja gibanja v Gazi. Je pa napad pozdravil in Izraelu dejal: »Kolikokrat smo vas opozorili, da Palestinci živijo v begunskih taboriščih že 75 let, vi pa zavračate priznanje pravic našega ljudstva?« Tožilec mednarodnega kazenskega sodišča je maja letos zahteval izdajo naloga za aretacijo Hanije zaradi vojnih zločinov Hamasa v Izraelu, enako kot za vodjo Hamasa v Gazi Jahjo Sinvarja in poveljnika vojaškega krila Hamasa, brigad Al Kasam, Mohameda Deifa.

Poskus atentata preživel
že leta 2003

Hanija se je rodil leta 1963 v begunskem taborišču v Gazi, takrat pod upravo Egipta. Diplomiral je iz arabske literature, v času študija je bil član Muslimanske bratovščine. V Hamasu je bil dejaven od njegove ustanovitve leta 1987 ob prvi palestinski vstaji. Tri leta je bil za zapahi zaradi protestov, počasi se je vzpenjal po lestvici in leta 1997 postal vodja pisarne ustanovitelja Hamsa, slepega šejka Jasina, ki ga je Izrael ubil leta 2004. Poskusil je že leto prej, ko je bil ob Jasinu tudi Hanija, a mu je spodletelo.

Leta 2006 je Hamas zmagal na palestinskih volitvah in Hanija, ki se je med kampanjo zavzemal za oborožen upor proti Izraelu, je postal premier. V pismu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu je predlagal dolgotrajno premirje z Izraelom ter priznanje palestinske države, kar je ostalo brez odgovora. Kmalu po volitvah pa je sledil nov spor med samimi Palestinci – med Hamasom in poraženim Fatahom. Slednji je potlej vladal na Zahodnem bregu, Hamas pa v Gazi. Hanija je tam ostal premier do leta 2017, ko ga je zamenjal Sinvar, sam pa je bil izvoljen za političnega vodjo gibanja in se preselil v Katar, od koder je deloval tudi njegov predhodnik. Drugi in zadnji mandat bi se mu iztekel prihodnje leto. 

Priporočamo