Hamas je v petek zvečer po skoraj dveh tednih ujetništva osvobodil dve ameriški talki iz Chicaga, mamo, ki ima tudi izraelsko državljanstvo, in 17-letno hčerko, ki ima samo ameriško državljanstvo. Sedmega oktobra sta bili na obisku pri sorodnikih v kibucu na jugu Izraela v bližini Gaze. Skrajneži Hamasa, ki so ju tedaj ugrabili, so ju zdaj izročili Rdečemu križu, katerega člani so ju pripeljali na svobodo do meje z Izraelom. Rdeči križ se namreč zelo dobro znajde v islamski Gazi, medtem ko v drugih islamskih državah pogosto ni dobrodošel (tam je Rdeči polmesec). A glavno vlogo pri osvoboditvi je imel Katar.
Sicer naj bi imel Hamas v Gazi še približno 200 talcev, med njimi okrog dvajset mladoletnikov. Nekateri zdaj upajo, da bo mogoče s pomočjo Katarja osvoboditi tudi druge talce, vsaj tiste z dvema potnima listoma. Menda je poleg Izraela kar dvajset držav, ki imajo svoje državljane med talci.
Hamas trdi, da ju je osvobodil iz humanitarnih razlogov in da je pripravljen osvoboditi druge talce z dvojnim državljanstvom: »Poskušali bomo uresničiti svojo odločitev, da osvobodimo druge talce s tujim (neizraelskim) državljanstvom, če nam bodo to dopustile varnostne okoliščine.«. Vsekakor gre za učinkovito propagando v pravem trenutku. Hamas hoče popraviti svoj ugled v času, ko po arabskih in drugih državah protestirajo množice proti izraelskemu neusmiljenemu bombardiranju Gaze. Morda hoče tudi pokazati, da je Američanki osvobodil za 20 tovornjakov s humanitarno pomočjo, ki so potem v soboto lahko končno le vstopili v Gazo.
Predvsem se zdi, da hoče Hamas na ta način preložiti izraelski kopenski napad na severni del Gaze. Najbrž Izrael tudi zato še ni začel s to ofenzivo, ker upa, da bo Katar uspešen v pogajanjih za osvoboditev talcev ali vsaj dela njih. Pri tem naj bi imel zelo pomembno vlogo ameriški predsednik Joe Biden, ki je novinarjem potrdil, da je ob sredinem kratkem obisku v Izraelu izvedel pritisk na premierja Benjamina Netanjahuja, naj zaradi talcev ne hiti s kopenskim napadom na Gazo. Sicer so potem to Bidnovi sodelavci odločno zanikali. A leto pred volitvami so talci zelo pomembni za Bidna in njegove demokrate, ki so na primer leta 1980 izgubili volitve tudi zaradi talcev na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Najbrž je dejstvo, da sta bili najprej izpuščeni Američanki, povezano tudi s tem, da je v Katarju najpomembnejša ameriška vojaška baza na Bližnjem vzhodu z vrhovnim poveljstvom za to območje. Prav Katar, ki že od leta 2012 gosti tudi voditelje političnega krila Hamasa, je imel torej glavno vlogo pri pogajanjih o njuni izpustitvi.
Vsekakor je nenavadno, da je ta majhna, a bogata zalivska država zaščitnik Hamasa, hkrati pa dobro sodeluje ne le z ZDA, ampak tudi z Izraelom. Že leta 1996 je Katar med prvimi v arabskem svetu priznal Izrael. Pred tem je tedanji prestolonaslednik Hamad bin Kalifa al Tani (oče sedanjega katarskega vladarja) hotel vreči svojega očeta z oblasti in s temi načrti šel v ZDA, kjer mu je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton dejal, da ga bo podprl, če bo Katar priznal Izrael. To se je potem res zgodilo. Sicer je Katar leta 2009 zaradi silovitega izraelskega bombardiranja Gaze uradno prekinil diplomatske odnose z Izraelom in doslej se še niso ponovno vzpostavili, a stiki med obema državam so v zadnjih 14 letih pogosti. Govorimo lahko celo o dobrem sodelovanju med državama. Izrael predvsem potrebuje Katar kot posrednika v pogajanjih s Hamasom.
Velika moč Katarja je ne le v njegovem bogastvu, plinu in bankah, ampak tudi v tem, da se lahko pogovarja z vsakim. Tako pogosto igra vlogo posrednika, ko so na eni strani izobčenci iz mednarodne skupnosti in skrajneži. Tako je imel pomembno vlogo pri reševanju afganistanskega vprašanja in umiku ameriških vojakov iz Afganistana, ker je v dobrih odnosih tudi s talibani. Marsikdaj je tudi Katar tisti, ki plačuje odkupnine teroristom za izpustitev zajetih talcev. O tem, kako ga je rešil Katar, je na televiziji France2 nedavno pričal francoski novinar in dober poznavalec Bližnjega vzhoda George Malbrunot, ki je bil leta 2004 v Iraku 124 dni talec neke skupine, ki je po kaosu, ki ga je povzročila ameriška okupacija, zaradi zaslužka z odkupninami ugrabljala zahodnjake. Skratka, ko je nek težak problem, se prosi za pomoč Katar. Tako tudi zdaj pri reševanju talcev iz Gaze.
Katar ima še drugo ključno vlogo v krogu nasilja med Hamasom in Izraelom, ki se je doslej ponavljal tako rekoč vsaki dve leti. Recimo, da je najprej Hamasovo raketiranje Izraela, sledi Izraelsko bombardiranje in rušenje stavb v Gazi, nato pa Katar ob odobritvi Izraela financira obnovo teh stavb. Leta 2020 je na primer izraelski premier Benjamin Netanjahu poslal šefa varnostno-obveščevalne službe Mossad v Katar, da bi pozval emirja Tamima Bin Hamada Al Tanija, naj še naprej finančno podpira Gazo, ker bi tam sicer prišlo do strašne humanitarne katastrofe več kot dveh milijonov tamkajšnjih Palestincev. A Katar ne oborožuje Hamasa z raketami in tudi ne financira njegovega oboroževanja. Menda gre pri raketah, ki jih ima Hamas na tisoče, za iransko pomoč. Sicer je v zadnjih letih Katar, z odobritvijo Izraela, vsak mesec poslal 30 milijonov dolarjev (27 milijonov evro) za upravo, policijo in elektriko Gaze. Včasih pride v Gazo odposlanec Katarja, ki izroči Hamasovim birokratom in policistom na roke gotovino. V Izraelu pa so morali biti ogorčeni, ko je politični vodja Hamasa Ismail Hanijeh 7. oktobra iz Katarja sporočil: »To je naša velika zmaga.«
Dejansko je bil 7. oktober hud udarec za Katar, saj so se očitno ti pošastni napadi, ki so zahtevali več kot 1400 žrtev med Izraelci, večinoma med civilisti, zgodili brez vednosti Dohe. Menda pa zdaj Katar od Hamasa zahteva, da se mu za to oddolži s tem, da vsaj malo popusti pri talcih.
