Čeprav scene z zagrebških ulic, na katerih se kopičijo prenatrpani zabojniki za smeti, iz katerih se razširja neznosen vonj, spominjajo na zadnja leta županovanja pokojnega prvega moža Zagreba Milana Bandića, se je težko izogniti občutku, da glavno hrvaško mesto nikoli ni bilo bolj zakopano v smeteh, kot je zadnjih nekaj mesecev. Kljub predvolinim obljubam novi župan Tomislav Tomašević niti po letu dni ni našel rešitve za redno odstranjevanje gospodinjskih odpadkov.
Ne, ne gre za stavko delavcev mestnega komunalnega podjetja Čistoća, pa čeprav bi bila to lahko prva misel naključnih obiskovalcev Zagreba, ko vidijo nabito polne zabojnike dodatno obložene z vrečami smeti. Številni črni, modri, zeleni, rumeni, rjavi in kovinski smetnjaki za ločeno zbiranje so na gosto razporejeni po celotnem mestu, posebej pri stanovanjskih blokih, a kljubu temu ne morejo prenesti, če jih ustrezne mestne službe ne izpraznijo niti enkrat tedensko. Gre za težko nalogo za mestno komunalno podjetje, saj se v nekaterih sosekah smeti kopičijo tudi dva tedna in več. Poseben problem je tudi ločevanje odpadkov, ki še zmeraj predstavlja enigmo za mnoge.
Mesto smetnjaka
Zagrebčani so svoje mesto že pred leti poimenovali »Kantograd« oziroma Mesto smetnjaka. Z raširjenimi rokami so dočakali novo oblast, zeleno-levičarsko platformo Zmoremo!, s pričakovanji, da se bo uspešno spopadla z vsemi komunalnimi problemi. Namesto lepo urejenega mesta pa na družbenih omrežjih in v medijih objavljajo fotografije smetnjakov, ki se komaj vidijo iz kupa odpadkov. Zagrebčani počasi izgubljajo potrpežljivost in se vse bolj pogosto pritožujejo čez župana Tomaševića, ki je svoja najstniška aktivistična leta vneto posvečal ravno varstvu okolja.
Problem odpadkov je zgolj eden izmed podedovanih problemov zanemarjene komunalne infrastrukture, ki skoraj vsak dan odpre novo rano, ko pokajo vodovodne cevi, zaradi katerih so cele četrti brez vode ali pa se odpirajo luknje na prometnicah. Župan je že dejal, da nima čarobne paličice, s katero bi v hipu vse popravil. Ocenjuje da bi potreboval vsaj tri štiriletna županska madata, da bi uredil mesto.
Soočen z nezadovoljstvom meščanov in novinarskimi vprašanji, je potrdil da imajo težave z odvozom odpadkov. Izpostavil je, da v podjetju Čistoća že pet let niso kupili niti enega novega tovornjaka za odvoz smeti. »Poleg tega imamo v Čistoći velik presežek administrativnih delavcev, nimamo pa zadostnega števila operativnih delavcev«, je povedal župan. Na javnem razpisu iščejo 50 delavcev za odvoz smeti, voznikov, snažilcev in drugih ustreznih profilov, a prijav ni dovolj.
Odvoz smeti je eden izmed procesov v postopku najobsežnejše spremembe sistema ravnanja z odpadki v Zagrebu v tem stoletju. Načrtujejo kompostarno, sortirnic, nov center za ravnanje z odpadki. A že zamujajo z roki. S 1. julijem bi moral že velhati nov sistem zaračunavanja odvoza odpadkov, kar se je zdaj zamaknilo na oktober. Zagrebčani naj bi plačali fiksni del cene za odvoz, v trgovinah pa naj bi kupovali vrečke za smeti za 10, 20 in 40 litrov za mešane odpadke, kar bo pomenilo, da bodo imeli stroške glede na količno smeti. Vrečke naj bi stale med dve in osmimi kunami (0,27 in 1,07 evrov), mesto pa bo še naprej poskrbelo za brezplačne vrečke za plastiko in pločevinke, kot tudi za biološko razgradljive odpadke. Novi sistem bo pomenil tudi umikanje smetnjakov z ulic v posebno ograjene prostore, ki jih je potrebno tudi postaviti do 1. oktobra, kar se zdi dodatna ovira za izpolnjevanje rokov. Najbolj sporno v celotni strategiji je, da bodo kaznovali celotni blok, če bodo ugotovili, da v smetnjakih posemenih blokov odpadki niso razvrščeni po vrečkah.
Župan je napovedal je tudi začetek pilotnega projekta postavitve podzemnih smetnjakov v središču Zagreba, pri katerem rad omenja dvakrat manjšo Ljubljano kot primer dobre prakse.
