Oblasti na Danskem in Švedskem, kjer svobodo izražanja dojemajo široko in je ena najpomembnejših vrednot, razpravljajo o možnosti prepovedi demonstracij z javnim zažiganjem korana, potem ko so zaradi takšnih dejanj nedavno izbruhnili siloviti protesti v islamskih državah. V obeh vladah ugotavljajo, da protesti majhnih islamofobnih skupin, ki zažigajo koran, koristijo skrajnežem, predvsem pa na tak način ogrožajo nacionalno varnost, njune državljane doma in po svetu pa tudi druge interese, na primer gospodarske, saj so se precej poslabšali in zaostrili njuni odnosi z islamskimi državami. Švedska ob tem tudi še čaka zeleno luč Turčije za vstop v Nato.
Včeraj nov sežig
Na Dansko in Švedsko muslimanske države izvajajo pritisk, ker so njune oblasti skupinam, ki so sovražne do islama, dovolile proteste z javnim oskrunjenjem svete knjige muslimanov. Junija je 37-letni kristjan iz Iraka Salvan Momika, ki ima status begunca na Švedskem, zažgal koran pred glavno mošejo v Stockholmu. Ko trdi sam, je hotel švedsko javnost opozoriti na nevarnost te knjige. V več islamskih državah je zatem prišlo do silovitih protestov. Julija so v Bagdadu privrženci šiitskega klerika Moktade Al Sadra vdrli na švedsko veleposlaništvo in ga skušali zažgati. Iraška vlada je napad na veleposlaništvo obsodila, a ker so kljub njenemu pozivu švedske oblasti Momiki, ki želi postati poslanec na Švedskem, dovolile znova oskruniti koran, je iraška vlada izgnala švedsko veleposlanico in švedskim podjetjem, kot je Ericsson, odvzela pravico poslovanja na iraških tleh.
Na Danskem so desni skrajneži podprli iraškega kristjana na Švedskem tako, da so še sami pred iraškim veleposlaništvom v Köbenhavnu prejšnji teden dvakrat zažgali koran. Več islamskih držav je poklicalo na zagovor veleposlanike Švedske in Danske.
Včeraj je na to temo po videopovezavi potekalo tudi izredno zasedanje zunanjih ministrov 57 držav članic Organizacije islamskega sodelovanja. Generalni sekretar Hisein Brahim Taha je na zasedanju izrazil obžalovanje, da državi nista sprejeli nobenih ukrepov. »Žal pristojne oblasti s sklicevanjem na svobodo izražanja še naprej omogočajo ponavljanje teh dejanj (sežiga korana) v nasprotju z mednarodnim pravom, to pa pelje v pomanjkljivo spoštovanje veroizpovedi,« je dejal. Prav v času, ko je govoril, pa je v Stockholmu spet potekal protest in spet so zažgali koran.
Zunanje ministrstvo najodločnejše
Na danskem zunanjem ministrstvu pravijo, da obžalujejo, da Dansko v več delih sveta »dojemajo kot državo, ki dovoljuje žaljenje in omalovaževanje drugih kultur, religij in tradicij«. Takšne protestne akcije z javnim zažiganjem korana bi bilo treba omejiti, pravijo. A danska vlada o tem očitno ni enotna. V sporočilu za javnost je poudarila, da je svoboda izražanja temeljna vrednota in da mora vsaka sprememba na tem področju »potekati znotraj ustavnega okvira, ki varuje svobodo izražanja in jo dojema precej široko«. V izjavi pa vlada tudi opozarja, da problematični protesti z zažiganjem korana škodijo ugledu Danske v svetu in da je sama vedno obsojala zažiganje verskih besedil.
Premierka Mette Frederiksen, ki vodi veliko koalicijo treh največjih strank, v kateri so njeni socialdemokrati in dve desnosredinski stranki, je bila na temo protestov s sežigom korana v stikih s predsednikom desne švedske vlade Ulfom Kristerssonom. Ta je zapisal, da je »varnostni položaj najtežji po drugi svetovni vojni«, s čimer je mislil tudi na drugo dogajanje v Evropi in širše, ter dodal, da je vlada v četrtek od vojske, policije in drugih državnih organov zahtevala, da okrepijo svojo pripravljenost za boj proti terorizmu, medtem ko bo sama preučila pravna sredstva za sprejem ukrepov za povečanje nacionalne varnosti in za varnost Švedov na Švedskem in po svetu, kar pomeni omejitev sežiganja korana.
