Napredek WHO opaža tudi na področju zaščite pred pasivnim kajenjem, kjer ima 40 odstotkov držav sprejeto zakonodajo, ki večinoma prepoveduje kajenje v zaprtih prostorih. Pasivno kajenje je krivo za 16 odstotkov vseh globalnih smrti v povezavi s kajenjem, navaja WHO.

Kajenje kot razvada prevladuje v državah z nižjimi dohodki, kjer imajo uporabniki tobačnih izdelkov tudi slabši dostop do storitev za zdravljenje s kajenjem povezanih težav. Nadalje tobak prispeva k revščini v teh državah, saj gospodinjstva temu namenjajo denar, ki bi ga sicer lahko porabila za osnovne potrebe. To vedenje je težko spremeniti zaradi zasvojljivosti tobaka.

Poročilo ugotavlja, da ustrezno s smernicami WHO omejevanje rabe tobaka naslavljajo le štiri države, in sicer sta se Braziliji in Turčiji v letošnjem poročilu pridružili še Nizozemska in Mauritius.

5,6 milijard ljudi oz. 71 odstotkov celotnega prebivalstva varuje vsaj en ukrep s področja omejevanja rabe tobaka. Gre za petkratni porast v primerjavi z letom 2007, ko je WHO podala smernice na tem področju.

Kljub temu 53 držav še ni sprejelo popolne prepovedi kajenja v zdravstvenih ustanovah, kar je direktor za promocijo zdravja pri WHO Ruediger Krech danes označil kot povsem nesprejemljivo.

Kadilci, ki so seznanjeni z nevarnostmi rabe tobaka, večinoma želijo prenehati s kajenjem. A kot opozarja poročilo, je svetovanje in zdravljenje na tem področju marsikje še vedno slabo dostopno.

WHO opozarja, da je poleg pomoči tistim, ki želijo prekiniti s svojo razvado, pomembno tudi, da vlade omejujejo rabo tobaka tudi s slikovnimi opozorili na embalažah, višjimi davki in boju proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki.

Ob tem je organizacija pozvala tudi k strožjem nadzoru nad novimi tobačnimi proizvodi, kot so e-cigarete in uparjevalniki.