Medtem ko so meteorologi Agencije RS za okolje (Arso) v večjem delu Slovenije izmerili en vročinski val, ki pa je bil eden najdaljših v zgodovini meritev sploh, so meteorologi po Evropi definirali dva. Prvega sredi meseca (vrhunec med 17. in 22. junijem), ta je prizadel velika območja zahodne in južne Evrope, drugi pa je prinesel še bolj ekstremne temperature in prizadel približno isto območje in dosegel vrhunec konec meseca.
V Sloveniji smo bili pod vplivom istih vremenskih front, a smo okoli 16. junija doživeli manjšo ohladitev z nevihtami v Istri in na Primorskem, tako da v večini slovenskih krajev takrat v resnici nismo doživeli vročinskega vala, ki je določen z visokimi temperaturami vsaj tri zaporedne dni. Kako visoka mora biti ta temperatura, je sicer definirano glede na specifične vremenske značilnosti posameznega kraja.
Najtoplejši začetek poletja v Evropi
Letošnji junij je najtoplejši junij v zahodni Evropi v zgodovini merjenja temperatur, povprečna mesečna temperatura je bila 20,49 stopinje Celzija, kar je 2,81 stopinje nad povprečjem v letih od 1991 do 2020. Tesno je presegel prejšnji junijski rekord iz leta 2003, in sicer za samo 0,06 stopinje Celzija. Prav junij 2003 in junij 2025 izstopata kot izjemna, saj je bil naslednji najtoplejši junij, tisti v letu 2017, za 0,7 do 0,8 stopinje Celzija hladnejši.
Rekordne temperature ob koncu meseca
Med drugim vročinskim valom so temperature zraka na površini presegle 40 stopinj Celzija v več državah, v Španiji in na Portugalskem pa so dosegle celo 46 stopinj Celzija. Oba dogodka sta bila povezana z vztrajnimi območji visokega zračnega pritiska. Tako imenovane toplotne kupole zadržujejo topel zrak in povzročijo dolgotrajno vroče, sončno in suho vreme. Te vremenske razmere vodijo tudi k povečani koncentraciji ozona v zraku in tveganju za požare.
V zahodni Evropi so bile temperature najvišje 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura dosegla 24,9 stopinje Celzija, kar je bil nov junijski rekord. Enaka temperatura je bila izmerjena 1. julija. To je ena najvišjih dnevnih temperatur, ki so bile kadar koli izmerjene v regiji poleti, presegla jih je le vročina na vrhuncu sezone med sredino julija in sredino avgusta med vročinskimi valovi v letih 2003, 2018, 2019, 2022 in 2023.
Vpliv na počutje
Poleg visokih temperatur zraka so velik del Evrope junija prizadele tudi nadpovprečne občutene temperature in nadpovprečno število dni z visoko toplotno obremenitvijo oziroma toplotnim stresom. Gre za kombinacijo temperature in vlažnosti zraka, zaradi česar se telo težje hladi.
Občutene temperature, višje od 38 stopinj Celzija, kar ustreza zelo veliki toplotni obremenitvi, so izmerili po večjem delu južne in zahodne Evrope, zlasti na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Italiji in večjem delu Balkana. Severovzhodno od Lizbone so najvišje občutene temperature dosegle kar 48 stopinj Celzija.
Po preliminarni študiji znanstvenikov Kraljevega kolidža v Londonu je v 12 večjih mestih, kjer so opravili analizo, v vročinskem valu med 23. junijem in 2. julijem zaradi vročine umrlo 2300 ljudi. Ocenjujejo, da je zgolj v Milanu vročina povzročila okoli 500 dodatnih smrti. Ocenjujejo, da so podnebne spremembe odgovorne za dve tretjini teh smrti.
Natančni podatki o vplivu visokih temperatur na zdravje ljudi sicer še niso na voljo. Ocene o smrtih so namreč statistične, saj gre v veliki večini primerov za starejše ljudi s kroničnimi zdravstvenimi težavami. Raziskovalci tako primerjajo podatke o umrljivosti s preteklimi leti.
Tropske noči
V veliko delih južne Evrope so našteli tudi nadpovprečno število tropskih noči – noči, ko temperature ne padejo pod 20 stopinj Celzija. V delih Španije je nastopilo do 24 tropskih noči, 18 več, kot znaša povprečje za junij, okoli Sredozemskega morja pa med deset in 15, medtem ko na teh območjih običajno junija niso zabeležili nobene. Tropske noči otežujejo telesu okrevanje po dnevni vročini, kar povečuje tveganje za zdravstvene težave, povezane z vročino.
Temperatura morja
Največji odklon od dolgoletnih povprečij se kaže v površinski temperaturi morja. Te so bile v zahodnem Sredozemlju prejšnji mesec izjemno visoke, kar je še dodatno prispevalo k intenzivnosti vročinskih valov. V Ligurskem morju je temperatura na površju presegla 28 stopinj Celzija, več kot pet stopinj nad povprečjem.
Povprečna temperatura morja v zahodnem Sredozemlju je začela močno naraščati v začetku junija in je 30. junija dosegla najvišjo vrednost – 27,0 stopinje Celzija, kar je najvišja junijska vrednost v zgodovini. Od povprečja je bila višja za 3,7 stopinje, kar je najvišja dnevna anomalija.
Te ekstremne temperature vode so zmanjšale moč nočnega ohlajanja zraka ob obali in povišale zračno vlažnost, kar je povečalo možnost toplotnega stresa.
