Na Otoku je samo dan po štiridnevnem spektakularnem praznovanju rekordnega platinastega jubileja kraljice Elizabete II. izbruhnila politična drama, ki se je sinoči končala z izglasovano zaupnico premierju Borisu Johnsonu v njegovi stranki, vendar pa je število strankinih poslancev, ki ga ne podpirajo več, tolikšno, da je njegova prihodnost na čelu vlade zelo vprašljiva. Glasovalo je vseh 359 poslancev konservativne stranke. Johnsona jih je podprlo 211, za njegov odstop s čela stranke in s tem premierskega položaja pa se jih je izreklo 148.
Covidne zabave prelomne
Johnson je javnost in tudi svoje politične kolege najbolj razjezil z zabavami na Downing Streetu 10 med tremi karantenami, ko se številni niso smeli udeležiti niti pogrebov za covidom umrlih svojcev. Celo v zelo varnem konservativnem volilnem okrožju, v katerem je bil Johnson izvoljen za poslanca, ga ima polovica za brexitskega heroja, polovica pa za nekoristnega klovna, ki mu zameri posledice brexita. Večina Otočanov se je v teh resnih časih draginje in stiskanja pasu naveličala njegovega humorja in domnevno smešnih prispodob.
Za sprožanje glasovanja o (ne)zaupnici je bilo potrebnih samo petnajst odstotkov oziroma 54 pisem konservativnih poslancev, ki so – zaradi velike večine, ki jo ima stranka v parlamentu – edini, ki ga lahko odstavijo. Johnson je z zanj nenavadno slabo voljo med nedeljskim karnevalskim sprevodom za kraljičin platinasti jubilej pokazal, da je že vedel, kaj se mu obeta v ponedeljek: bitka za politično preživetje na premierskem stolčku, ki se maje že mesece.
Graham Brady, predsednik precej skrivnostnega odbora 1922, ki je pristojen za organiziranje volitev voditelja konservativne stranke, je politično dramo sprožil v ponedeljek dopoldne, ko je sporočil, da je odbor dobil dovolj pisnih zahtev za glasovanje o (ne)zaupnici premierju. Ni pa hotel, ker tega niti ne sme, povedati, koliko konservativnih poslancev je zahtevalo glasovanje. Johnsona je pred sinočnjim glasovanjem javno podprlo (samo) 77 poslancev, med njimi večina ministrov. Za večino je potreboval 181 glasov.
Zmaga ali »zmaga«?
Premier je bil tudi edini udeleženec praznovanja kraljičinega platinastega jubileja, ki ga je javnost izžvižgala. Če je mislil, da se bo s kazanjem v javnosti nalezel kraljičine priljubljenosti, se je grdo uštel. Zaradi krepostne kraljice, ki ima morda zdravstvene težave tudi zaradi okužbe s covidom, so bile njegove covidne zabave ter politična in osebna morala še bolj problematične.
Če bi večina konservativnih poslancev glasovala za nezaupnico, bi moral odstopiti, a bi ostal vršilec dolžnosti premierja do izvolitve novega vodje stranke, ki se potem avtomatično vseli na Downing Street 10. Ker je sinoči politično preživel, pa je po sedanjih pravilih igre vsaj eno leto varen pred novim glasovanjem o nezaupnici v lastni stranki.
Toda razvpita konservativna premierka Margaret Thatcher, ki je trikrat zapored zmagala na volitvah, je odstopila samo osem dni po tistem, ko je zmagala na glasovanju o (ne)zaupnici v svoji stranki, s katerim se je v ponedeljek soočil Johnson, Theresa May je odstopila šest mesecev po takšni »zmagi«. Johnsonova prihodnost na premierskem stolčku ni videti prav dolgotrajna, ne oziraje se na izid glasovanja. Kaže mu slabo, kar je neke vrste poetična pravica, saj je Otočanom govoril, da je njegova brexitska kupčija, ki jo hoče zdaj enostransko spremeniti (črtati dele severnoirskega protokola), pripravljena za peko.
Po velikih razpravah, ki so se zdaj razvile v otoških medijih, izstopa mnenje, da Britanija potrebuje premierja, na katerega bo lahko ponosna, in da to ni Boris Johnson. Številni mediji so navajali mnenje Henryja iz Readinga: »Nocojšnje glasovanje ni samo glasovanje o voditelju, ampak tudi o duši te države. Odločamo se o tem, ali hočemo, da nas vodi lažnivec. Ne more ostati na krmilu te države, ki jo sramoti,« je dejal Henry iz Readinga. Pred objavo izida glasovanja so bili Johnsonovi privrženci v stranki videti slabe volje.
