Nekdanji britanski premier Boris Johnson je zaradi covida skoraj umrl. K resnosti bolezni so po njegovih besedah močno prispevali odvečni kilogrami. Zaradi zabav na Downing Streetu 10 med covidnimi karantenami (postale so znane kot žurgate), o katerih je lagal tako kot o vsem drugem, posebno o brexitu, je julija 2022 sporočil svoj odstop. Še kot premier je pod pritiskom opozicije, medijev in predvsem svojcev covidnih žrtev ukazal preiskavo vladnega odziva na pandemijo že maja 2021. Preiskovalna komisija je začela delovati julija 2022, glavne »igralce«, od politikov do njihovih znanstvenih svetovalcev, pa je začela zasliševati šele junija letos.
Konec preiskave, ki je do maja letos stala 113 milijonov funtov, pričakujejo pred poletjem 2024. Malo verjetno pa je, da bo konservativna vlada pred naslednjimi volitvami (te morajo biti najpozneje januarja 2025) dovolila objavo njenih ugotovitev in priporočil, ki ji jih sicer ni treba upoštevati. Že dosedanja pričanja pred raziskovalno komisijo so namreč za vladajoče konservativce dobesedno pošastna. To velja še posebno za Johnsona, ki bo pričal ta teden.
Od nezainteresiranosti
do neposlušanja
Dve orjaški mednarodni krizi pa tudi stalna žajfnica v kraljevi družini so samo delno zasenčile covidno preiskavo, ki dan za dnem prinaša šokantna pričevanja o nezainteresiranosti, nerazumnosti, neposlušanju znanstvenih svetovalcev vlade ter nesposobnosti tedanjega premierja Johnsona in velike večine njegovih ministrov.
Tedanji glavni Johnsonov svetovalec, razvpiti Dominic Cummings, jih je med pričanjem opisal kot »useless fuckpigs« (nekoristne jebene prašiče), kar je huda žalitev ne samo za moške, ki jim je vseeno, s kom spijo, ampak tudi za nekoristne politike, ki jim uspe vsako stvar zavoziti. Johnsona so, tako trdi Cummings, spomladi 2020, ko se je začela pandemija, bolj zanimale počitnice, da bi končal knjigo, ki jo je pisal o Shakespearu. Takrat ga ni bilo na kar petih srečanjih Cobre, telesa britanske vlade, ki se sestaja v izrednih razmerah in je odločalo o prvi karanteni. Cummings trdi, da Johnson in njegovi ministri niso imeli nobenega načrta za pandemijo in da je bil na Downing Streetu 10 popoln kaos.
Obremenjujoče
pričanje svetovalca
Od Johnsona v njegovem taboru pričakujejo, da bo med zaslišanjem priznal, da »so bile v odzivih na pandemijo nedvomno narejene napake«. Prav tako naj bi tudi povedal, da je s karantenami, za katere se je odločil, rešil na desettisoče, če ne na stotisoče življenj. Po dosedanjih pričanjih zaslišanih naj bi se zanje sicer odločil prepozno, kar je povzročilo nepotrebne smrtne žrtve.
Čakajo ga številna težka vprašanja. Med drugim trditev znanstvenih svetovalcev, da so bili on in ministri preveč neodločni glede odziva na pandemijo in da jih niso poslušali. Čakajo ga tudi očitki, da niti ni razumel, kaj mu govorijo. Najtežje bo vprašanje, ali je Johnson res trdil, da je narava s covidom-19, ki je na Otoku moril predvsem starejše od 75 let, »poskrbela za stare ljudi«. To je v svojem dnevniku napisal glavni znanstveni svetovalec vlade med pandemijo Patrick Vallance. Med pričanjem je povedal, da je Johnson »obseden s tem, da bi se morali starejši ljudi sprijazniti s svojo usodo in dovoliti mladim ljudem, da živijo naprej, ter da ekonomija deluje normalno«.
Vallance je tudi dejal, da je bila izmenjava sporočil na whatsappu med Johnsonom in njegovimi ministri »precej butalska«. Ocenil je, da je bil odziv Johnsona in konservativne stranke na pandemijo patetičen. Eden od ministrov je pred prvo karanteno predlagal, da bi morali dovoliti, da se starejši ljudje okužijo, da bi zaščitili vse druge. Johnsona čaka tudi vrsta vprašanj o zabavah na Downing Streetu 10, posebno o trditvi z dosedanjih pričanj, da tam niso niti en dan zares spoštovali pravil karanten, ki so jih razglasili za vse druge.
