Izraelsko vlado pretresa velika afera, v katero je vpleten sodelavec premierja Benjamina Netanjahuja. Gre za informacije iz strogo zaupnih dokumentov izraelske vojske o vojni v Gazi, ki sta jih v začetku septembra objavila britanski tednik Jewish Chronicle in nemški dnevnik Bild. Britanski časopis je deloma tudi ponaredil vsebino dokumentov.
V dokumentih, ki jih je objavil nemški Bild, je med drugim rečeno, da Hamas zavlačuje s pogajanji o osvoboditvi talcev, ker naj bi na tak način vodil psihološko vojno proti Izraelu. Jewish Chronicle pa je v svojem članku trdil, da namerava voditelj Hamasa Jahja Sinvar (ubit pred tremi tedni) talce skozi predore spraviti v Egipt in potem v Iran, kar naj ne bi bilo res. Oba članka naj bi bila tako v prid Netanjahuju, saj naj bi ga oprala krivde zaradi neuspešnih pogajanj s Hamasom o izpustitvi talcev in premirju. Tožilstvo pripravlja tudi obtožbo, da se je tajne dokumente zlorabilo za manipuliranje z javnim mnenjem.
Po oceni izraelskega sodišča, ki je zdaj pristojno za to zadevo, bi lahko objava informacij iz teh strogo zaupnih dokumentov »močno škodila varnosti izraelske države« in onemogočila prizadevanja za osvoboditev okoli sto talcev, ki naj bi bili še živi v ujetništvu v Gazi: »Zaradi uhajanja strogo zaupnih informacij bi bilo vojski lahko onemogočeno, da doseže izpustitev talcev kot vojni cilj.« Ta trditev, ki jo v uradu premierja Netanjahuja označujejo kot smešno, je razvnela boj družin ugrabljenih talcev. Oba vodilna opozicijska politika, Beni Ganc in Jair Lapid, pa obtožujeta Netanjahuja, da svoje politične interese postavlja pred varnostne interese Izraela.
Sporen dostop do tajnih podatkov
Nekateri izraelski mediji namreč dopuščajo možnost, da je sam Netanjahu omogočil časopisoma dostop do teh dokumentov, ker naj bi hotel tako preprečiti možnost za sporazum s Hamasom o premirju in izpustitvi talcev. To bi bilo sicer logično glede na to, da je Netanjahu že skoraj ves čas vojne v Gazi obtožen, da jo namerno podaljšuje, ker bi sicer njen konec vodil do preiskave o tem, kdo je odgovoren za 7. oktober 2023, to je za slabo varovanje Izraela pred napadom iz Gaze, sam pa bi se glede tega težko otresel krivde. Poleg tega bi ob koncu vojne najbrž razpadla njegova vlada in nadaljeval bi se sodni postopek proti njemu zaradi korupcije. Skratka, vojni v Gazi in tudi v Libanonu sta v interesu Netanjahuja.
Preiskava o uhajanju strogo zaupnih informacij zdaj poteka proti štirim aretiranim osebam. Skupaj so jo septembra sprožile tajna služba za notranje zadeve Šin Bet, policija in vojska. Doslej je veljala prepoved poročanja o tej preiskavi. Pred nekaj dnevi pa je pristojno sodišče deloma odpravilo to prepoved in omogočilo delni vpogled v postopek. Razkrilo je identiteto le enega od četverice osumljencev, 32-letnega stotnika Elija Feldštajna, ki je bil v zadnjem letu neformalno govornik za obrambne zadeve v Netanjahujevem uradu. Ker uradno ni bil na tem položaju, tudi ne bi smel imeti dostopa do strogo zaupnih informacij, a je kljub temu skupaj z Netanjahujem obiskal več krajev in se udeležil več sestankov, ki oboji zahtevajo takšno akreditacijo.
Netanjahu ne zanika le svoje krivde pri uhajanju tajnih informacij, ampak tudi očitno dejstvo, da je njegov sodelavec vpleten v to afero. Feldštajna, ki so ga aretirali 27. oktobra in prihaja iz vrst judovskih verskih skrajnežev, je v zadnjem letu sicer mogoče videti na številnih posnetkih ob premierju. x
