Ob obisku podpredsednice Evropskega parlamenta Katarine Barley so sogovorniki na razpravi o podpori in zaščiti javnih medijev izpostavili pomen ustrezne medijske zakonodaje. Novinarska skupnost po njihovi oceni tudi pričakuje predlog evropskega akta o medijski svobodi, a se sogovorniki strinjajo, da morajo države rešitve iskati tudi same.
Barleyjeva je sicer na javni razpravi, ki jo je ob njenem obisku v Sloveniji gostila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, kot ključne izzive medijev med drugim izpostavila svobodo medijev, napade nanjo, kar se odraža tudi v grožnjah novinarjem, soočanje s koncentracijo lastništva in pomanjkanjem transparentnosti ter vprašanje različnih modelov financiranja.
Sodelujoči na javni razpravi so sicer kot enega največjih izzivov, tudi v slovenskem medijskem ekosistemu, izpostavili zastarelo medijsko zakonodajo. Kot je spomnil svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić, slovenski krovni medijski zakon sega v leto 2001.
Po njegovih besedah nas tako čaka »postavljanje stvari od začetka«, pri čemer bo morala Slovenija nasloviti vprašanja, kot so: kaj danes dojemamo kot medij, kaj regulirati, katere so dovoljene prakse ter kakšno medijsko krajino hočemo.
V čakanju na reševanje teh izzivov pa se je po Kučićevem mnenju treba lotiti tudi aktualnih problematik, med drugim novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki naslavlja trenutno najbolj aktualne in pereče problematike.
Odvetnica in članica Pravne mreže za varstvo demokracije Jasna Zakonjšek je ob tem pojasnila še, da je pomemben duh oziroma namen zakona. »Dokler tisti, ki jim je zakon namenjen, to spoštujejo in upoštevajo, zadeve tečejo, ko pa nekdo zakonska pravila zlorabi, pa se pokaže, da je zakon slab in ga je treba spremeniti,« je dejala.
Zakon mora zato po njenih besedah prinesti ideje, ki rešujejo akutno situacijo, a tudi določene daljnosežne rešitve, saj, kot opozarja, javni medij mika vsako politiko.
Kučić je ob tem še izpostavil, da bo izziv uskladiti specifike slovenskega trga z novimi evropskimi trendi, vse skupaj pa umestiti v globalno sliko.
Novinarska skupnost, tudi javni mediji držav članic, sicer pričakujejo še predstavitev novega predloga evropskega akta o medijski svobodi, pa je dejala vodja stavkovnega odbora na RTV Slovenija Helena Milinković. A dodaja, da morajo države rešitve iskati tudi same.
Kot je sicer pojasnila Barleyjeva, lahko Evropska unija zakonodajno ureja področja, za katera so države članice nanjo prenesle pristojnosti. Akt bodo zato obravnavali kot pristop, ki bo podal okvir za države članice ob vprašanjih, kot so denimo lastništvo, transparentnost, združitve in nadzor. »Upamo, da bo zakon prinesel odziv na vse izzive, ki smo jih našteli,« še pravi Barleyjeva.
Zakonjškova ob tem ocenjuje, da so minimalni standardi, postavljeni znotraj evropskih okvirjev dobrodošli, a tudi ona poudarja, da moramo spremembo medijske zakonodaje v Sloveniji doseči sami.
