Dialog in pogajanja Washingtona, Tel Aviva in Riada za normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo se nadaljujejo in napredujejo. To so v zadnjih dneh zagotovili najvišji predstavniki vseh treh držav. Sklenitev novega Abrahamovega sporazuma tako ni več le hipotetična možnost. ZDA in EU računajo na spremenjeni Bližnji vzhod tudi zaradi trgovinske železniške povezave skozi Arabski polotok do Izraela, po kateri bi tovorili blago iz Indije do Evrope, kar bi bila protiutež veliki kitajski pobudi o pasu in cesti. Normaliziranje odnosov med Savdsko Arabijo in Izraelom tako dobiva še dodatne geopolitične razsežnosti.
Netanjahujev optimizem
Da resnično obstajajo dobri pogoji za dogovor, nakazuje že dejstvo, da niti Savdska Arabija ne skriva več želje po normalizaciji odnosov z Izraelom. Savdski kronski princ Salman ocenjuje: »Vsak dan se bližamo dogovoru.« Tako kot izraelska okupacija palestinskih ozemelj ni bila ovira za normalizacijo odnosov z Izraelom za štiri arabske države s tako imenovanimi Abrahamovi sporazumi, tako zdaj ni za Riad, čeprav je bil leta 2002 pobudnik Arabske mirovne pobude Izraelu. Ta je Tel Avivu sporočala, da so vse arabske države pripravljene normalizirati odnose z Izraelom, če bo omogočil ustanovitev palestinske države z glavnim mestom v vzhodnem Jeruzalemu. Zdaj pa se Savdska Arabija v zameno za normalizacijo odnosov spogleduje s sklenitvijo obrambnega pakta z ZDA in z dobavo tehnologije za civilno rabo jedrske energije, vključno z možnostjo bogatitve urana.
»Mislim, da lahko pod vašim vodstvom dosežemo zgodovinski mir med Izraelom in Savdsko Arabijo,« je ob tako želenem srečanju z Joejem Bidnom ameriškemu predsedniku v sredo laskal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ameriška administracija si močno želi doseči ta dogovor, saj bi predstavljal enega večjih zunanjepolitičnih uspehov Bidnove administracije pred predsedniškimi in kongresnimi volitvami prihodnje leto. Z izraelske strani omenjajo, da bi dogovor lahko sklenili v prvem četrtletju 2024.
Salman: Ni zastoja v pogajanjih
Netanjahu je v ZDA gostobesedno vztrajal pri možnosti sklenitve mirovnega sporazuma, pa čeprav ni jasno, ali ga bodo še bolj skrajno desni verski koalicijski partnerji podprli. To je odvisno predvsem od obsega morebitnih koncesij Palestincem. Neznanka je, kaj bi Salman ob ameriških koncesijah lahko izposloval od Netanjahuja glede položaja Palestincev v zameno za normalizacijo odnosov. Predstavniki palestinske uprave so delno vključeni v pogovore o savdsko-izraelski normalizaciji. V Ramali so namreč ugotovili, da je bolje biti zraven kot pa zgolj opazovati pogovore drugih o svoji usodi.
Savdijci naj bi predstavnikom administracije šibkega palestinskega predsednika Mahmuda Abasa obljubili, da se bodo zavzeli za izraelsko zavezo ustanovitvi palestinske države. A Palestinci si domnevno želijo konkretnejša zagotovila. Od Izraela terjajo, da del Zahodnega brega, kjer izvaja popolni nadzor (območje C), prenese na palestinsko upravo. Od Američanov hočejo zagotovilo, da bodo priznanje palestinske države podprli v generalni skupščini OZN in vnovič odprli konzulat v Vzhodnem Jeruzalemu, od Savdijcev pa obnovitev tri leta zamrznjene finančne pomoči palestinski upravi. Vendar kaže, da nobene pripravljenosti za ugoditev palestinskim zahtevam ne kažeta najbolj skrajna ministra Netanjahujeve vlade, finančni Bezalel Smotrich in za notranjo varnost Itamar Ben Gvir. Zaradi tega se je govorilo, da so Savdijci začasno prekinili pogovore, kar je v sredo zanikal kronski princ Salman.
