V soboto je Egipt skozi mejni prehod Rafa spustil 20 tovornjakov s hrano, vodo in zdravili, kar je zelo malo za 2,3 milijona prebivalcev Gaze. Gre za prvi konvoj s humanitarno pomočjo za enklavo od začetka vojne. V nedeljo je skozi isti mejni prehod šlo še sedemnajst tovornjakov in šest cistern z gorivom. Izrael je na prebivalce severnega dela Gaze naslovil nova opozorila, naj se umaknejo na jug. Vojska jih je opozorila, da jim grozi, da bodo prepoznani kot sodelavci teroristične organizacije, če se ne premaknejo na jug enklave.
Konvoj je v Gazo prispel po tistem, ko je Hamas v petek zvečer osvobodil prvi dve talki, Američanki iz Chicaga. Mama, ki ima tudi izraelsko državljanstvo, in 17-letna hči sta bili 7. oktobra na obisku pri sorodnikih v kibucu v bližini Gaze. Skrajneži Hamasa so ju v petek izročili Rdečemu križu, katerega člani so ju pripeljali do meje z Izraelom. Glavno vlogo pri osvoboditvi je imel Katar, na ozemlju katerega je politično vodstvo Hamasa. Po podatkih izraelske vojske je v Gazi še 212 talcev, večinoma civilistov. Nekateri zdaj upajo, da bo mogoče s pomočjo Katarja osvoboditi vsaj tiste z dvojnim potnim listom, ki jih ni malo.
Bi Hamas rad preložil drugo fazo vojne?
Hamas trdi, da je Američanki osvobodil iz humanitarnih razlogov in da je pripravljen to nadaljevati: »Poskušali bomo osvoboditi druge talce s tujim (neizraelskim) državljanstvom, če nam bodo to dopustile varnostne okoliščine.« Hamas hoče popraviti svoj ugled v času, ko po arabskih in drugih državah množice protestirajo proti neusmiljenemu izraelskemu bombardiranju Gaze, ki je doslej terjalo 4741 življenj, večinoma civilistov, med njimi tudi okoli 1800 otrok.
Po trditvah izraelske vojske se bombardiranje te dni še stopnjuje ob pripravah na kopenski vpad na sever Gaze. Hamas bi očitno rad z osvoboditvijo dveh talk preložil drugo fazo vojne. Izrael najbrž tudi zato še ni začel te zelo tvegane kopenske ofenzive, ker upa, da bo Katar uspešen v pogajanjih za osvoboditev nekaterih talcev. Ameriški predsednik Joe Biden ob sredinem kratkem obisku v Izraelu od premierja Benjamina Netanjahuja ni zahteval le, naj dovoli vstop humanitarne pomoči v Gazo, ampak tudi, naj zaradi talcev ne hiti s kopenskim napadom. Leto pred volitvami je usoda talcev, med katerimi je še nekaj Američanov, zelo pomembna za Bidna. Morda se je tudi zato zdaj zavzel za palestinsko državo.
Regionalna izmenjava svaril
Prvič po letu 2008 so cilje na Zahodnemu bregu ob koncu tedna napadla izraelska letala. Bombardirala so džamijo v Dženinu, ker naj bi se v njej skrivali pripadniki Hamasa in Islamskega džihada. Umrl je en Palestinec. Od začetka vojne s Hamasom je bilo v spopadih izraelske vojske s Palestinci na Zahodnem bregu ubitih 93 tamkajšnjih palestinskih prebivalcev. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah kar 64 odstotkov Izraelcev danes podpira kolonizacijo Zahodnega brega.
Iranski zunanji minister Hosein Amir Abdolahian, h kateremu prihaja na obisk ruski kolega Sergej Lavrov, je danes izjavil, da bi zaradi genocida v Gazi zadeve v regiji lahko ušle izpod nadzora. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti proiranskemu Hezbolahu in Iranu, če bi začela vojno še na severu Izraela. Sicer je pred tem posvaril Hezbolah tudi izraelski premier Netanjahu: »Udarili bomo s takšno silo, ki si je ne morejo predstavljati in ki bo razdejala državo Libanon.« Izrael je v zadnjih dveh tednih, ko se vsak dan obstreljuje s Hezbolahom, že drugič bombardiral sirska letališča, prek katerih Iran pošilja orožje Hezbolahu in šiitskim milicam v Siriji.
