Izmenjave zapornikov med državami v vojaški zgodovini niso novost. Največ jih je bilo v obdobju hladne vojne, dogajale pa so se tudi kasneje. Marjan Miklavčič, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo pojasnjuje, da je Rusija vsekakor začela z aktivnostmi, da bi te ljudi spravila domov, ker so pač v tujini delali v njihovem nacionalnem interesu.
»Zadeva kot taka je že stara. Če berete knjigo kitajskega generala Sun Cuja, je že 500 let pred našim štetjem v knjigi Umetnost vojskovanja opisal na eni strani delo vohunov, na drugi strani pa tudi njihove izmenjave s sovražnikovimi vojaki. Izmenjava vohunov zato ni nekaj novega, res pa je, da so bile izmenjave vohunov nekoliko bolj aktualne v času hladne vojne, ko je bilo vohunskih dejavnosti več in je zato pogosteje prihajalo do izmenjav vohunov med Natom in Rusijo. Seveda se je nekaj podobnega dogajalo tudi po obdobju hladne vojne,« pojasnjuje Miklavčič in dodaja, da je bilo to pričakovati tudi v primeru dveh ruskih vohunov, ki sta bila aretirana in obsojena v Sloveniji: »Takoj ko je bil postopek v Sloveniji pravno formalno zaključen, bi lahko prišlo do takšne menjave. To je moč sklepati tudi iz takojšnjega priznanja obdolženih vohunov. Oba sta svoje aktivnosti priznala in postopek se je zaključil. S tem je bila tudi nekako izpolnjena pravna podlaga, da se ju lahko napoti na prestajanje kazni v matično državo. Seveda v domovini takšni ljudje niso napoteni na prestajanje kazni, pač pa so zaradi svoje dejavnosti deležni družbenih ugodnosti in tudi finančnih nagrad.«
Miklavčič pravi, da naj bi po nekaterih, sicer nepreverjenih podatkih ruska vohuna že včeraj odpeljali iz Slovenije. »V vsakem primeru bo postopek relativno hitro izpeljan. V interesu Nemčije in ZDA je tudi, da svoje državljane, ki so bili obsojeni v tujini na dolge zaporne kazni, čim prej spravijo nazaj v domovino. Vse je seveda odvisno tudi od globalnih političnih razmer v posamezni državi. Trenutno je situacija takšna, da Amerika potrebuje takšne zgodbe. Po drugi strani pa si tudi Putin želi več podpore in politične stabilnosti. Takšni dogodki so seveda zelo aktualni in tudi atraktivni za domačo javnost tako v Rusiji kot v Ameriki. Poudariti še velja, da tudi takrat, ko so posamezne države v vojaškem sporu, v ozadju še vedno poteka diplomacija,« še pojasnjuje.
Največja izmenjava zapornikov po hladni vojni
Kot poroča agencija Reuters, so se pojavili novi indici, da se obeta največja izmenjava zapornikov od obdobja hladne vojne do danes, in sicer med Rusijo in Belorusijo na eni strani ter ZDA, Nemčijo, Veliko Britanijo in Slovenijo na drugi. V zadnjih dneh so iz zaporov namreč nepričakovano premestili vsaj sedem ruskih disidentov.
Ruska tiskovna agencija RIA je včeraj sporočila, da so štirje Rusi, zaprti v ZDA, izginili iz podatkovne zbirke zapornikov, ki jo upravlja ameriški Zvezni urad za zapore. Ob tem so dodali, da ZDA zadržujejo še najmanj dva ruska državljana, Vladimirja Dunajeva in Romana Seleznjeva, obsojena zaradi kibernetskih napadov, ki bi prav tako lahko bila del izmenjave.
Kot še poroča Reuters, so se v molk zavili tudi na ruskem veleposlaništvu v Washingtonu, komentarjev pa tudi ne dajejo niti v zahodnih državah, katerih državljani, ki so sedaj zaprti v Rusiji ali Belorusiji, bi lahko bili del procesa izmenjave zapornikov. Po ocenah strokovnjakov so takšne izmenjave vedno skrivnostne, o njih pa nobena stran ne govori vse dotlej, dokler niso končane.
Ivan Pavlov, ugledni ruski odvetnik za človekove pravice, ki zdaj živi v Pragi, je povedal, da izginotje toliko ljudi s podobnimi profili nakazuje, da jih oblasti zbirajo, verjetno v Moskvi, za izmenjavo. Dejal je še, da jih bo ruski predsednik Vladimir Putin pred izmenjavo moral še pomilostiti, a je to zgolj formalnost.
Medtem je v Belorusiji predsednik Aleksander Lukašenko, tesen Putinov zaveznik, v torek že pomilostil Rica Kriegerja, Nemca, obsojenega na smrt zaradi obtožb o terorizmu. Tudi to pomilostitev so izvedli z nenavadno naglico.
Skrivnostna pot letala za izmenjavo vohunov
Ruska agencija Ria Novosti, ki jo povzema italijanska Ansa, je medtem poročala, da je glede na podatke strani Flightradar24 v ruski eksklavi Kaliningrad pristalo letalo, ki so ga v preteklosti uporabili za izmenjavo zapornikov med ZDA in Rusijo, in sicer decembra 2022 pri izmenjavi ameriške košarkarice Brittney Griner in Viktorja Bouta, ki je bil v ZDA zaprt zaradi trgovanja z orožjem. Letalo je medtem že pristalo v ruskem mestu Murmansk. Kdo je bil na krovu, pa še ni znano.
Bela hiša izmenjave ne komentira
»Ne moremo se pogajati javno, ker želimo delo opraviti. Nimam nobenih podrobnosti, saj moramo biti previdni,« je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre. Dodala je, da je predsednik Joe Biden odločen doseči vrnitev v tujini zaprtih Američanov.
Svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Kirby pa je dejal, da si administracija vseskozi prizadeva, da bi se v domovino vrnili Američani, ki so po krivici zaprti v tujini, kot sta novinar Wall Street Journala Evan Gershkovich, ki je bil v Rusiji obsojen na 16 let zapora zaradi vohunjenja, in nekdanji marinec Paul Whelan, ki je v Rusiji pridržan od leta 2018.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov prav tako danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni želel komentirati poročanja medijev. »Še vedno nimam komentarja na to temo,« je odgovoril na vprašanje o zamenjavi zapornikov.
V teh dneh naj bi se pripravljala velika izmenjava zapornikov med Zahodom in Rusijo ter Belorusijo, del katere sta najverjetneje tudi v sredo v Sloveniji obsojena ruska vohuna.
V izmenjavo naj bi bila poleg Gershkovicha in Whelana med drugim vključena tudi pripadnik ruske tajne služne FSB Vadim Krasikov, ki v Nemčiji prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi umora čečenskega poveljnika v Berlinu leta 2019, ter nemški državljan Rico Krieger, ki je bil v Belorusiji konec junija obsojen na smrtno kazen zaradi sodelovanja v ekstremistični skupini in terorizma.
Preberite še: Ruska vohuna v Sloveniji priznala krivdo
