"Stanje je vsak dan slabše. Ne vidimo cilja. To ni naše ozemlje," poudarjajo ukrajinski vojaki, ki so pred štirimi meseci z bliskovito ofenzivo zavzeli del regije Kursk. Vojaki poročajo o grozljivih vremenskih razmerah in kroničnem pomanjkanju spanca. Tega povzroča nenehno rusko bombardiranje, ki vključuje uporabo 3000 kilogramov težkih jadralnih bomb. Ruske sile postopoma prevzemajo ozemlje, Ukrajinci se umikajo. "To se bo nadaljevalo, samo vprašanje časa je," je konec novembra zapisal Pavlo, s katerim so se preko omrežja Telegram pogovarjali novinarji britanskega BBC. Njegovo ime je zaradi varnosti izmišljeno. Pavlo je z novinarji govoril tudi o utrujenosti in pomanjkanju zamenjav vojakov na bojišču: "Ko pridejo nove čete, so sestavljene večinoma iz utrujenih moških srednjih let, ki so jih pripeljali neposredno z drugih front," dodaja.
Zdržati je treba do 20. januarja
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da želi ruski predsednik Vladimir Putin ukrajinsko vojsko iz regije Kursk potisniti do zaprisege novega-starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Prepričan sem, da nas želi Putin izriniti do 20. januarja. Zanj je zelo pomembno, da pokaže, da obvladuje situacijo. Vendar je ne obvladuje," je dejal Zelenski.
Pavlo pravi, da je zdaj tako glavni ukaz, da se ta majhen košček ruskega ozemlja zadrži do konca januarja, do prihoda Trumpa v Belo hišo: "Glavna naloga je obdržati kar se da največ ozemlja do Trumpove inavguracije in začetka mirovnih pogajanj, da bi ga pozneje lahko zamenjali. Za kaj bi ga zamenjali, še ni jasno," je razložil Pavlo.
"Ne potrebujemo ruskih gozdov"
A Ukrajincem ne kaže najbolje, v Kursku so izgubili že več kot 40 odstotkov ozemlja, ki so ga nepričakovano zasedli pred meseci. "Ključno ni zmagati, ampak ohraniti ozemlje. In tako se borimo," je dejal vojak Vadim. Kljub izgubam meni, da je akcija Kursk še vedno pomembna. "Z operacijo v Kursku nam je uspelo nekaj ruskih sil odvrniti od regij Zaporožja in Harkova," je še dodal.
Toda nekateri vojaki, s katerimi so se pogovarjali novinarji BBC, so priznali, da se jim zdi, da niso na pravem mestu, da bi se morali boriti na vzhodni fronti Ukrajine in ne na okupiranem delu Rusije. »Ne potrebujemo teh kurskih gozdov, kjer smo pustili toliko tovarišev,« še meni Pavlo.
Nagrade za ujete severnokorejske vojake
Kljub poročanju medijev, da so se ruskim vojakom na območju Kurska pridružili tudi severnokorejski, kar deset tisoč naj bi jih prišlo, jih ukrajinski vojaki še niso srečali. "Nisem videl Korejcev, ne živih ne mrtvih," je Vadim odgovoril na vprašanje o vojakih iz Severne Koreje.
Ukrajinska vojska je objavila posnetke, za katere pravi, da gre za prestrezanje severnokorejskih radijskih komunikacij. Vojaki so potrdili, da jim je bilo naročeno, naj ujamejo vsaj enega severnokorejskega vojaka, po možnosti z dokumenti, za kar so jim obljubili tudi nagrade. »Zelo težko je najti Korejca v temnem kurskem gozdu. Še posebej, če ga ni tukaj,« je sarkastično pripomnil Pavlo.
Vojaki ne govorijo o raketah
Vojaški analitiki sicer vztrajajo, da ima akcija Kursk kljub vsem težavam še vedno pomembno vlogo. "To je edino področje, na katerem ohranjamo pobudo," je prepričan Sergej Kuzan iz ukrajinskega centra za varnost in sodelovanje. Zaveda se, da ukrajinske sile delujejo v težkih razmerah, vendar dodaja, da Rusija tukaj izgublja veliko orožja in vojakov, ki bi jih lahko uporabila drugje.
A ukrajinski vojaki se kljub novim ameriškim in britanskim raketam ATACMS in storm shadow, ki imajo uničujoč učinek na oddaljena ruska poveljniška mesta in skladišča streliva, o tem ne pogovarjajo toliko, kot politiki in vojaški analitiki. "Ne govorimo o raketah. V bunkerjih se pogovarjamo o družini in rotaciji novih vojakov. O preprostih stvareh," je sklenil pogovor ukrajinski vojak Miroslav.
